Stik z otrokom

Potreba otroka, da je viden, slišan in razumljen, sodi med osnovne eksistencialne potrebe. Novorojenček brez tega, da se poskušamo popolnoma vživeti vanj ter razumeti in zadovoljiti njegove potrebe, ne bi preživel. Ko otrokova popolna odvisnost od nas mine, ga pričnemo ‘vzgajati’: na vsakem koraku ga želimo nečesa naučiti, ga spodbuditi, usmeriti, preusmeriti… Otrok pa poleg tega, da samostojno brez našega vmešavanja spoznava svet, kot tudi, da se z našim jasnim vodstvom uči sobivanja z drugimi, še vedno potrebuje tudi našo brezpogojno ljubečo pozornost in vključenost. Čas za takšen umirjen stik se v našem hitrem načinu življenja izgublja. Prav tako sedanja družba močno pritiska z napredovanjem in cilji: otroke skušamo z ljubeznijo premakniti z mesta, kjer so v tem trenutku, na pozicijo, kjer ‘naj bi bili’. Malo je zaupanja v otroka, da bo napredoval in se razvijal, če ga zgolj podpremo v njegovem ‘tukaj in zdaj’. Malčku in starejšemu otroku lahko zdravilno pozornost namenjamo tako, da aktivno vstopamo v skupno igro, ki jo vodi otrok, mi pa mu sledimo brez da bi prevzeli nadzor in vajeti, skrbimo le za varnost in preprečujemo morebitno škodo. Pogovarjamo se tako, da  ga aktivno poslušamo, ne sodimo, komentiramo ali usmerjamo, pač pa mu pomagamo razumeti in poglobiti njegovo lastno izkušnjo, razmišljanje, doživetje. Otrok tako izkuša, da je za nas pomemben, se zanimamo zanj, ga imamo radi takšnega, kot je. Ko se aktivno vključimo, ustvarjamo zanj prostor in čas, da sam spoznava, kdo je, kaj čuti, misli, hoče ter varno eksperimentira in udejanja svoje zamisli. Tudi mi odkrivamo njegov notranji svet ter ga zaradi bližine, zaupanja ter poznavanja laže vodimo in mu postavljamo meje. Otrok...

Osnove zdrave prehrane – brez drame

Hranjenje otroka je tesno povezano z izražanjem ljubezni, skrbi in nege otroka, vse od njegovega rojstva dalje. Kljub dobrim namenom pa se odnosi za mizo kaj hitro sprevržejo v pravi mali boj za oblast oziroma medsebojno tekmo, kdo je bolj trmast. Zlasti takrat, kadar otroku ne dovolimo, da sodeluje in soodloča o svojih najosnovnejših potrebah. Pri hranjenju otroka tako velja nenapisano pravilo: starši odločajo, kaj bodo ponudili otroku, kdaj in koliko. Otrok pa odloči, ali bo jedel in koliko bo pojedel. Nič ni narobe s tem, da človek kdaj prevzame odgovornost zase in za svoj obrok. Ne gre za to, da naj bi družinski jedilnik postal a-la-carte restavracija, temveč za to, da bi se vsi člani družine za mizo počutili enako dobrodošle in vredne. Prav zato je še posebej pomembno, da se hrana pri otrocih ne pojavlja kot oblika nagrade, kazni, manipulacije ali prisile. Na predavanju se bomo posvetili temi, kako prisluhnemo otroku in mu približamo pomen zdrave, uravnotežene prehrane. Ali otroci res ne marajo zelenjave? Ali otroci vedo, kaj je zanje najbolje? Ali to vemo starši in vzgojitelji? Kaj otroka motivira v kuhinji in za mizo ter kaj lahko odrasli naredimo, da bo hrana obred, ki nas med seboj povezuje, ne oddaljuje. Predavanje je namenjeno tako staršem kot vzgojiteljem in učiteljem oz. vsem, ki delajo z otroki.  Srečanje vodi Irena Tomažin, univ.dipl.pravnica in mediatorka, aktivna sodelavka Familylab Slovenija in vodja izobraževalnega Zavoda Kalejdoskop ter projekta Zdrava juhica, ki ozavešča otroke in družine o pomenu zdrave, uravnotežene prehrane in medsebojnih odnosov.  ...

Zbogom, ustrežljivost in popuščanje

Danski strokovnjak za vzgojo Jesper Juul pravi, da morajo starši spet prevzeti vodenje v družini, četudi otrokom to ne bo najbolj po volji   Gospod Juul, v svoji zadnji knjigi starše pozivate, naj v družini prevzamejo vlogo »vodje krdela«. Zakaj jim tako svetujete? Vedno sem poudarjal dva osrednja vidika starševstva: prvič, da so starši nekakšen svetilnik za otroke, in drugič, da je odgovornost za kakovost odnosa na strani staršev. Vendar vedno znova ugotavljam, da bralci v moje nasvete projicirajo svoje romantične predstave. Čas je, da pošljem glasnejši signal, saj v svojih vsakodnevnih pogovorih s starši in pedagogi izvem za številne težave, ki so vse posledica pomanjkanja vodstvenih lastnosti. Oznanjate vrnitev avtoritarne vzgoje? Ne, tega si nihče ne želi, niti odrasli. Danes je navsezadnje pomembno, da upoštevamo individualne značilnosti otroka. Vodenje sestavljajo tudi empatija, razumevanje in pogum, a tudi želja, da se od tistih, ki jih vodimo, učimo. Tako se razvije osebna avtoriteta. Avtoritarno vodenje pa je osredotočeno le na prilagajanje in ubogljivost. Kaj natančno razumete pod osebno avtoriteto? To vam bom pojasnil s primerom – vzemimo glasbenika. Poslušalec hitro ugotovi, ali samo preigrava note iz notnega zapisa ali dejansko razume glasbo, ki se skriva v njem. To zmore le, če v glasbo vloži vso svojo bit. Enako je z osebno avtoriteto: prihaja od znotraj in odraža lastne vrednote. Kaže, kaj človek hoče in česa noče. Očetje in mame morajo najti svoj notranji pristop do starševstva, da jo bodo razvili. Kako ga lahko najdejo? Edina pot do njega vodi prek našega odnosa z drugimi ljudmi. Otroci so v tem primeru najboljši navdih: način, kako izpeljejo stvari, kako prosijo za nekaj....

Otroci ne marajo moraliziranja in pedagogiziranja

Pri inštitutu za sodobno družino Familylab izvajajo preventivni program Trezno o alkoholu, ki je namenjen izobraževanju pedagogov, staršev in otrok o odgovornem odnosu do alkohola. Še posebej problematično je najstniško hudo opijanje, ko oseba v kratkem času popije zelo veliko alkohola. (Foto: Jaka Gasar) Program Trezno o alkoholu je namenjen učencem zadnjih treh razredov osnovnih šol. Njegova posebnost je, da so vanj poleg učencev vključeni tudi starši in učitelji. Za učitelje in starše pripravijo predavanja (o razvoju otroka, vplivu alkohola na telo, ki se še razvija, o tem, kako se pogovarjati o alkoholu), za učence pa delavnice, na katerih se pogovarjajo o alkoholu in igrajo vloge. Pri tem je poudarek na utrjevanju samospoštovanja in osebni odgovornosti, ki sta temeljna varovalna dejavnika pri odgovornem odnosu do alkohola.Po lanskem odličnem odzivu na štirih šolah so pri Familylabu program nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu. Naredili so tudi že načrt za prihodnje leto. Zgodnja intervencija Cilj projekta je v skladu z načeli tako imenovane zgodnje intervencije nagovoriti vse skupine, ki so pomembne, ko govorimo o odgovornem odnosu do uživanja alkohola, in sicer starše, učitelje in otroke ter mladostnike, je o namenu projekta povedala Ivana Gradišnik iz Familylaba. »Otroke je dobro doseči, še preden začnejo uživati alkohol, in jim pomagati utrjevati oziroma spodbujati razvoj samospoštovanja. Smiselno jim je pomagati, da se naučijo prepoznavati tvegane situacije, se ravnati po sebi, se odločati v skladu z lastno integriteto, znati poskrbeti zase in za prijatelje.« Starši in učitelji pa se morajo seznaniti s temeljnimi dejstvi, ki zadevajo razvojne značilnosti otrok in najstnikov, zato da lahko razumejo dinamiko, ki se skriva za najstniškim vedenjem. »Morajo se naučiti...

Komunikacijske veščine, razreševanje konfliktov in obvladovanje stresa za očete

Očetje so na delavnicah ODA pridobivali znanje o komunikacijskih veščinah, razreševanju konfliktov in obvladovanju stresa V okviru pilotnega preizkusa Prilagodljivega paketa ukrepov ODA smo v februarju 2016 izvedli tematske delavnice, namenjene očetom, ki so zaposleni v Policiji, RTVSLO, Support & Trade d.o.o in GoOpti/TM Vista d.o.o.. Na pobudo očetov so bile izvedene delavnice namenjene komunikaciji in konfliktom ter obvladovanju stresa. Sodelujoči očetje so spoznavali veščine in predloge, ki jih je možno uporabiti tako v delovnem kot družinskem okolju. Razprava je potekala o konkretnih primerih službenega in domačega okolja. Delavnice je vodila ga. Nina Babič, univ. dipl. psih., sodelavka FamilylabSlovenija. Vir: mirovni institut/komunikacijske...