Devetletnice z golimi trebuhi

(Jesper Juul)

Kadar devetletne deklice izbirajo oblačila, ne razmišljajo o spolnosti. Razmišljajo o modi, modna industrija pa se je v sodelovanju s potrošniki razvila tako, da ni veliko razlik med modo za majhne deklice, polodrasla dekleta ali modo za odrasle ženske. Seksualizacija golega trebuha je domislica odraslih, za katero ni nobenega pametnega razloga.

Enako seveda velja za fante. Vsa spolnost, ki jo izražajo manjši fantki, je bolj širokoustenje. Večje fante, pubertetnike, pa gol trebuh in male napete ritke nedvomno spodbodejo. Toda enak učinek imajo bolj oblečena dekleta, zato to očitno ni povezano z oblačenjem ali slačenjem.

Izzivalno?

Pogosto slišimo, da deklice, ki tekajo naokoli v izzivalnih oblačilih, bolj tvegajo, da bodo žrtve posilstva. To žal temelji na starem (moškem) predsodku, da ženske in dekleta same izzivajo. Naj zato poudarim, da mladi ali starejši moški napadajo ženske in dekleta zato, ker je nekaj narobe v njihovi glavi. Isto velja za skupino, ki jo radi zadnje čase slikajo kot sovražnika, za priseljence druge ali tretje generacije, med katerimi zelo majhna manjšina izrablja oblačenje Evropejk kot izgovor, da jih lahko verbalno ali fizično napadajo. To nima nobene zveze z dekleti.

Zgledi odraslih

Če hočete izvedeti, kaj bodo otroci in mladostniki počeli čez deset let, si oglejte obnašanje odraslih danes. Otroci posnemajo odrasle, kot počnejo že od nekdaj, in vsi poskusi, da bi jim to prepovedali, so se doslej izjalovili.

Živimo v času, ko podobo resničnosti iz medijev pogosto zamenjamo za samo resničnost. Resničnost v medijih zadeva površino: življenjski slog, notranjo opremo in prenavljanje stanovanja, lepotno kirurgijo, shujševalne kure in podobno. Če teh sanj ne bi kupovalo dovolj odraslih, bi iz medijev izginile. Če torej želimo vplivati na razvoj, moramo začeti pri sebi in pri drugih odraslih, ne pri otrocih, sicer izgubimo verodostojnost.

Izogibajmo se prepovedim

Deklice tik pred puberteto potrebujejo starševsko pomoč pri odnosu do lastne spolnosti, s katero dopolnijo informacije, ki jih dobijo od prijateljic, iz medijev, v šoli itn. Pametno je, da starši poudarjajo vlogo čutnosti, veselja, ustvarjalnosti in posameznikovo pravico, da sam določa svoje meje spolnosti. S prepovedjo ljudje ne zorijo. Večji otroci potrebujejo neprekinjen dialog s starši o pomembnih življenjskih vprašanjih in ta pogovor je še posebno pomemben, kadar se vedenje ali mnenje ene strani zdi drugi strani izrazito izzivalno. Starši ne bi smeli nikoli poskušati »deliti mladosti z mladimi«. Namesto tega se kar najbolj potrudimo, da ostanemo zvesti sebi in svojim vrednotam.

Šola žal običajno še vedno ni kraj, kjer bi se otroci in odrasli pogovarjali med sabo. Zato se domišljija šolnikov pogosto zoži na pravila in prepovedi. Če torej šola sprejme prepoved takšnega sloga oblačenja, potem naj se je starši držijo, otroci bodo to zagotovo z lahkoto prenesli.