Dotakni se me virtualno

Svetovalci TOM telefona vedno pogosteje poročajo o klicih mladih, ki se nanašajo na vzpostavljanje stika z vrstniki v resničnem svetu. Nič novega. Že od nekdaj je bilo pristopiti nekomu, ki ti je všeč, še posebej v ranljivem obdobju odraščanja, velik izziv. Skriti pogledi, nerodni poskusi, da bi jih nekdo opazil, skrivna sporočila in majhne pozornosti. Kaj je torej zdaj drugače?

Odgovor je precej preprost – razkorak med intimnostjo v virtualnem svetu in pomanjkanjem le-te v realnem, postaja prevelik. Mladi poročajo o intenzivnih odnosih, globokih doživljanjih in izjavah preko različnih aplikacij najpametnejših telefonov. Brez težav izjave naklonjenosti, ljubezni, oboževanja in hrepenenja opremijo z ustreznimi ikonami, ki podkrepijo napisano in brez tveganja, da bi bili videni, pogumno prosijo za fotografije takšne in drugačne razgaljenosti, delijo tudi svoje fotografije in v navidezno varnem zavetju svoje sobe verjamejo v nastali odnos. Nato se s svojo punco ali fantom srečajo na šolskem hodniku in se, kakor pravijo, počutijo popolnoma izpostavljeni, nebogljeni in ranljivi. Niso prepričani, kaj se od njih pričakuje in zato velikokrat omejijo odnos na popoldansko virtualno druženje in večurne debate. Očitno (in hvala bogu) jim to ni dovolj. Nekateri med njimi varni v anonimnosti pokličejo in prosijo za pomoč. Iskreno, neposredno in vedno bolj pogosto. Na srečo najdejo mnogi sogovornike v odraslih iz svoje neposredne bližine, ki jim pomagajo iz stiske. Drugi iščejo odgovore pri vrstnikih in (ponovno) na neomejenih možnostih svetovnega spleta in tretji (za katere me najbolj skrbi) se pa omejijo na virtualne dotike in se počasi selijo v svet, ki jim je bolj domač.

Dnevno se srečujemo s stiskami mladih zaradi nekontroliranega komuniciranja z vrstniki v virtualnem svetu, ki se ob sporih stopnjuje iz agresivnosti v različne oblike nasilja (hote ali nehote). Razsežnosti so neverjetne, konkretna pomoč zapletena in kompleksna. Splača se delati na preventivi – opolnomočiti mlade, da se bodo znali postaviti zase tudi virtualno in hkrati spoštovati meje integritete drugih, čeprav jih velikokrat ne vidijo in ne čutijo (zato so izzivi sproščanja napetosti na neustrezne načine še toliko bolj mamljivi).

Ne pozabimo – sami smo zgled in majhen košček mozaika obeh svetov. Kako nam bo v njih in kakšna bo dediščina mladih, je odvisno od nas.

Srečanje vodi Nina Babič, univ. dipl. psihologinja, zaposlena kot svetovalna delvaka na OŠ, izvajalka dodatne strokovne pomoči za učence s čustveno vedenjskimi težavami in psihološkimi stiskami ter certificirana voditeljica seminarjev Familylab Slovenija.