Ekstra intro

Zadnjič sem nekje brala članek o introvertirancih. Ena od značilnosti je, kako druženje vpliva nanje. Ekstravertirancem druženje in ljudje dajejo energijo, introvertirancem jo druženje pobira. Lahko se družijo, lahko jim je fajn, lahko jim je res super, ampak na koncu dneva je energije manj, ne več.

Trenutno je tako obdobje, ko še posebej uživam v miru. Ko na poti domov ugotavljam, da mi je čisto luštno v pisarni ob sedmih zvečer, ko ni več nikogar tam in da bi bila še kar v službi. Ko pridem domov in na vratih zamenjam z dragim, ki se je ravnokar odpravil peljat ven psa, ki ga imamo v varstvu. Da imam lahko še pol ure časa samo zase. Ko zvečer kar sedim na kavču in upam, da se bosta mulčka enkrat čudežno sama spomnila, da sta zaspana, se oblekla v pižamo in si prebrala pravljico in šla spat. Pa sta super luštna in fajn zadnje čase, nič ne tečnarita, nič kaj posebno zahtevna nista, sploh se nimam kaj pritoževati. Samo … Evo, nimam energije. Ne morem se družit. Mir rabim. Mogoče zima tako vpliva name, mogoče bi morala biti medved … Ne vem … V bistvu bi jim za en teden ušla, nekam v hribe, v kočico s kaminom in kupom knjig.

A so to sploh filingi, ki jih mami lahko na glas prizna?

 Sabina Adanič

Sabina Adanič

 

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja