GORJAČE, PALCE, FRAČE, NISO ZA MAZAČE! – igre za socializacijo agresivnosti

Tudi v vrtcih se soočamo s situacijo, ko agresivnost postaja problematična. Enostavno nočemo agresivnosti. Besedi pripisujemo negativno konotacijo in jo zamenjujemo z agresijo in nasiljem, katerih namen je prizadeti ali raniti. V resnici pa agresivnost predstavlja veliko več. Omogoča aktivni pristop k okolju (izvor besede: aggredi = približevati se, pristopiti). Ima namreč tudi pozitiven izraz in je povezana s samoohranitvijo in samopotrjevanjem. Otrok se ravno zaradi agresivnosti lahko postavi zase, uveljavi svojo voljo in razvija samostojnost. Kadar lahko sprejmemo samo veselje, prijaznost, naklonjenost ipd., vse ostalo pa je nedobrodošlo, je to nevarno za duševno zdravje in samospoštovanje posameznika. Veliko dvoletnikov v določenih trenutkih grize ali tepe druge. To je običajno. Ko pa se odrasli bojimo otrokove agresivnosti in hočemo zgolj »pridne« otroke, pa imamo razlog za skrb.

Prikazale bomo nekaj primerov iger z agresivnostjo, ki se jih lahko igramo z otroki v vrtcu. Namen le-teh je socializacija agresivnosti, usmerjena, kanalizirana agresivnost. Igre, spravljene v okvir, s pravili, niso nevarne za druge otroke, otrok pa se preko njih nauči čutiti svoje telo in moč. Želimo, da otroci razvijejo asertivno agresivnost, ki jim bo v prihodnosti pomagala postaviti se za lastno integriteto, varovati osebne meje, tekmovati, napredovati in slediti svojim ciljem.

Delavnico vodita:

Ursula Obreza, univ. dipl. psihologinja, zaposlena kot svetovalna delavka v vrtcu. Pri svojem delu se osredotoča predvsem na raziskovanje najzgodnejših let otrokovega razvoja.

Katja Rovšek Nikitovič, po izobrazbi socialna pedagoginja in magistrica antropologije spolov, trenutno edukantka integrativne psihoterapije. Dolga leta je zaposlena kot svetovalna delavka v vrtcu. Deluje predvsem v podporo staršem in strokovnim delavcem, najraje pa je v neposrednem stiku z otroki v oddelkih.