JAZ PA ŽE NISEM AGRESIVNA! – raziskovanje lastnega odziva na agresivno/nasilno vednje otrok in mladostnikov

Starši in strokovni delavci se ob agresivnem vedenju otrok in mladostnikov odzivamo z različnimi vedenjskimi odzivi, ki so posledica čustvovanja. Z ozaveščanjem misli in čustev ti vedenjski odzivi postajajo bolj zavestni, kar nam omogoča enakovredno, konstruktivno vodenje otrok in mladostnikov ter ustvarja pogoje za dialog v komunikaciji z njimi.

Uravnavanje oz. samoregulacija vedenja je v  primerih, ko gre za otroke in mladostnike, ki se do nas in do drugih vedejo destruktivno, zelo težka naloga, vendar se je z vajo, podporo in aktivnim pristopom možno naučiti reagirati spoštljivo in profesionalno. Ali to pomeni, da ne smemo biti jezni, razočarani, žalostni ipd., da so čustva, ki jih občutimo nepomembna? Ravno nasprotno. Naučiti se moramo prepoznavati čustva, jih izražati na spoštljiv način, saj je pomembno, da v odnosih z otroki, ki s težavnim vedenjem izkazujejo svojo stisko, postavimo meje in z avtentičnimi odzivi otroka učimo, kako lahko tudi sam izraža intenzivna, neprijetna čustva. Emocionalna pismenost je eden od varovalnih dejavnikov pri soočanju s stresom, agresijo drugih. Zakaj pa bi spreminjali svoje reakcije, sebe, če je otrok tisti, ki se vede destruktivno?

Ker vemo, da je za razvijanje enakovrednega odnosa osebek – osebek v katerem poteka spodbuden dialog pomembno, da smo avtentični in duhovno prisotni, kar zahteva tudi dobro poznavanje samega sebe. Za ustvarjanje pristnega kontakta z drugimi sta najbolj pomembna priznavanje in empatija. Kako lahko priznamo vrednost drugemu in smo do njega empatični, če tega ne zmoremo v odnosu do sebe?

Na delavnici bomo spoznali procese krožne emocionalne reakcije po Milivojeviću (2008) ter s pomočjo primerov udeležencev razložili vsakega od procesov. Opredelili bomo razlike med t.i. destruktivno-agresivnimi odzivi in pozitivno agresivnostjo – asertivnostjo ter analizirali lastne agresivne odzive v odnosu do sebe, drugih. Raziskovali bomo lastne misli, čustva in vedenjske odzive na destruktivno vedenje otrok in mladostnikov ter poiskali nekaj načinov asertivnega soočanja z intenzivnimi, neprijetnimi čustvi.

Delavnico vodi Ana Bogdan Zupančič, socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalna delavka na osnovni šoli. Je edukantka transakcijske analize, kjer je pridobila naziv Transactional analyst – counsellor in sodelavka Familylab Slovenija. Na šoli vodi dve intervizijski skupini za sodelavke in skupino za raziskovanje učenja za učence. Izvaja predavanja in delavnice, tako za odrasle kot otroke in mladostnike. Soočanje s konflikti in težavami je njeno vsakodnevno delo. Profesionalna in osebnostna rast ji je zelo pomembna, zato veliko vlaga v lastno izobraževanje in »delo na sebi«.