Je vaš otrok visoko senzitiven?

Če tudi vašega otroka motita gneča in hrup, ne mara trših in tesnih oblačil, se močno vživi v čustva drugih ter je na splošno senzorno občutljivejši kot večina otrok, verjetno spada med  visoko senzitivne oz. reaktivne ljudi, ki jih je po različnih ocenah od 20 pa tudi do 40 odstotkov celotnega prebivalstva. 

Več »senzorjev«
Za kaj pravzaprav gre pri visoki senzitivnosti oz. občutljivosti? Ljudje, ki smo občutljivejši na dražljaje iz okolja, nismo takšni zato, ker imamo »premalo trdo kožo« ali zato, ker so nas starši preveč razvajali in upoštevali vse naše »muhe«, kot je prepričanih veliko povprečno občutljivih ljudi. Znanost je namreč dokazala, da se nekateri ljudje enostavno rodijo z več »senzorji«, s katerimi intenzivneje doživljajo dražljaje oz. stimulacije iz okolice. Med zelo znanimi testi je test z limoninim sokom: ko so skupini visoko in povprečno reaktivnih ljudi na jezik kanili nekaj kapljic limoninega soka, so visoko senzitivni ljudje izločili občutno in izmerljivo več sline, saj so bili bolj vzdraženi. Ko torej vašega otroka motijo šivi na oblačilih, postane nemiren ali se zapre vase v večji skupini ljudi in nikakor noče pustiti, da bi mu postrigli nohte na nogah, tega ne počne zato, ker »komplicira«, temveč zato, ker je njegov živčni sistem hiperstimuliran.

Optimalna stimulacija
Otroci in odrasli ljudje najbolje delujemo, ko smo optimalno stimulirani – ko iz okolice sprejemamo takšno količino dražljajev, ki jo še zmoremo sprejeti in predelati. Ko nismo ne hiperstimulirani, ne hipostimulirani. To, kar je za povprečno senzitivne ljudi ravno prava mera dražljajev, visoko senzitivne ljudi spravi v stanje hiperstimuliranosti. In podobno: količina in intenziteta stimulacij iz okolja, ki je za visoko senzitivne ljudi ravno prava, je za povprečno senzitivne ljudi hipostimulacija – stanje, v katerem se dolgočasijo ter jim manjka aktivnosti in spodbud iz okolja oz. pogrešajo »več življenja«.

Zato je za starše visoko občutljivih otrok zelo pomembno, da ugotovijo, kaj oziroma kakšne okoliščine so za otroka enostavno preveč ter se jih poskušajo izogniti, kolikor se pač da. Pri tem ne pozabite, da je lahko visoko reaktiven otrok hiperstimuliran tudi od prevelike količine pozitivnih dražljajev. Na primer na rojstnih dnevih, obiskih, zabavah in dogodkih, ki jih je nestrpno pričakoval. In četudi ste otroka vnaprej pripravili na to, kaj vse lahko pričakuje, da ima dovolj časa za psihično pripravo, je kljub temu lahko količina stimulacij tako visoka, da jih otrok enostavno ne zmore sproti obdelati. V takšnih trenutkih si otroka predstavljajte kot skurjen računalnik – ni čudno, da ali evforično skače naokrog ali zakrknjeno sedi v kotu.

Ključ je v razumevanju
Kako torej lahko pomagamo svojim visoko senzitivnim otrokom, da se bodo lažje soočali s svetom, ki je vse bolj zasičen z različnimi stimulacijami in dražljaji? Rešitev zagotovo ni v tem, da svojega otroka zapirate in varujete pred glasnim svetom – otroškimi zabavami, šolskimi prireditvami, trgovskimi centri, izleti, sejmi in podobnim. Seveda je smiselno, da s tovrstnimi dejavnostmi ne pretiravate in raje izberete manj kot preveč, hkrati pa se vsakodnevno prilagajate otrokovemu počutju. Če ste že zjutraj zaznali (ko si nikakor ni hotel obleči teh debelih hlač ali ga je v novi kapi strašno srbela koža), da je bolj razdražen, kot po navadi, ga po šoli ali vrtcu ne boste odpeljali še v trgovski center ali na obisk k prijateljici, kjer je vedno hrup. V takšnih dnevih izbirajte raje mirne dejavnosti, še najbolje kje v naravi s čim manj ljudi, da se otrokov preveč vzdražen živčni sistem lahko spet uravnovesi. S takšnim prilagajanjem otrokovi naravi boste olajšali življenje ne le otroku, temveč tudi sebi, saj vsi starši visoko reaktivnih otrok zelo dobro vemo, kako zelo naporne znajo biti »bitke« z otroci, ki enostavno ne zmorejo sodelovati s starševskimi pričakovanji in zahtevami.

Seveda pa se trenutkom, ko bo vaš visoko občutljiv otrok hiperstimuliran, popolnoma ne morete izogniti. In tudi vseh zanj motečih dražljajev vedno ne boste uspeli odstraniti iz njegovega življenja. Konec koncev se mora tudi visoko reaktiven otrok prej kot slej naučiti, kako se soočiti z neugodjem, ki je v stanju hiperstimulacije zanj pač strašno veliko neugodje. V takšnih trenutkih je največ in najbolje, kar lahko storite za svojega otroka, to, da mu pokažete razumevanje. »Vidim, da te ti pasovi od avtosedeža zelo motijo in bi najraje kar pobegnil iz avtomobila.« To seveda ne pomeni, da boste otroka v avtu vozili nepripetega, saj je varnost vendarle na prvem mestu. Toda otroku, ki čuti, da ga starš razume in sprejema takšnega, kakršen je, je veliko lažje sprejeti neugodje in kompromis, kot otroku, ki ga starš prepričuje, da komplicira in da ga pa ti pasovi že ne morejo motiti. Otroku lahko morda tudi predlagate, da za nekaj minut izstopita iz avtomobila, da se oba nadihata svežega zraka (če imate seveda dovolj časa) in se otrok na nek način sam odloči, kdaj je pripravljen sprejeti neugodje, ki mu ga povzroča vožnja v avtosedežu. Morda ga boste na koncu vendarle morali pripeti na silo, toda če to dejanje storite odločno ter hkrati nežno in razumevajoče (»Vem, da tega ne maraš in ti je zelo neprijetno, toda nimam več časa čakati in te moram pripeti.«), bo otroku vendarle lažje, kot če se pri tem jezite na otroka in izgubljate živce.

Bogat notranji svet
Imeti visoko senzitivnega otroka pa ni samo težka naloga za starše, temveč tudi darilo. Visoko reaktivni otroci so namreč visoko senzitivni tudi, ko gre za pozitivne dražljaje – senzorne užitke, umetnost, filozofijo, duhovnost in sposobnost empatije. Če sami niste visoko senzitivni, boste morda presenečeni nad svojim malim gurmanom, ki v izbrani hrani morda uživa celo bolj kot vi. In je popolnoma prevzet od glasbe, slike ali predstave, na katero ste ga peljali. Visoko senzitivni ljudje so občutljivejši tudi za občutke drugih ljudi – kot si nekako ne bi mogli pomagati, da ne bi čutili tega, kar čutijo drugi. Če imate torej visoko senzitivnega otroka, imate doma tudi naravnega filozofa in humanista, ki je veliko manj izrazit materialist in hedonist kot povprečni ljudje, tako kot otrok kot odrasel pa zagotovo ne mara praznega kramljanja. Visoko reaktivni ljudje so tudi zelo intuitivni in ustvarjalni ter imajo zelo žive sanje, zato je življenje s takšnim otrokom daleč od dolgočasja. Zato otroku naslednjič, ko vam bo navdušeno pripovedoval, kakšne različne liste je videl na sprehodu po gozdu, zares prisluhnite in vstopite v njegov bogat notranji svet.

»Simptomi«, ki kažejo, da je vaš otrok visoko senzitiven:
– Ne mara hrupa in prostorov, kjer je glasno. Nenadnih glasnih zvokov se tudi močno ustraši.
– Nadpovprečno je občutljiv na močno svetlobo (tako naravno kot umetno), ki ga začne zelo hitro motiti.
– Zelo je izbirčen pri izbiri oblačil oziroma tkanin, ki se dotikajo njegovega telesa. Radi ga motijo različni materiali, šivi, našitki in podobno.
– Na splošno je taktilno nadpovprečno občutljiv, še posebno na dotike drugih ljudi, če sam v to ne privoli.
– Po večjih aktivnostih oz. dogodkih je po navadi izžet oziroma vidno utrujen.
– Bolje se počuti v manjših kot večjih skupinah ljudi.
– Zelo je občutljiv na nasilje in velikokrat joka zaradi agresivnejših pravljic, risank, filmov ali dogodkov, ki jim je bil priča. Zlahka se namreč vživi v »žrtve« in z njimi globoko sočustvuje.
– Zelo doživeto in intenzivno doživlja tako senzorne užitke kot umetnost in »globoke« življenjske dogodke.  

Članek Helene Primic, ki je bil objavljen v reviji Bodi zdrava (december 2016).

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja