Nekaj odlomkov iz knjige “EMPATIJA – POD DO SEBE IN DO DRUGEGA” (J. Juul et al., Didakta 2017)

Otroci in šola: empatija ter kakovostno učno in razvojno okolje Avtorji te knjige smo se odločili za sodelovanje predvsem zato, ker sta dva med nami – Helle Jensen in Jesper Juul – po desetletjih izkušenj kot psihologa, družinska terapevta in svetovalca po šolah in vrtcih zaskrbljeno ugotovila, da imajo tamkajšnji pedagogi velike težave pri zagotavljanju spodbudnega učnega in razvojnega okolja za otroke in mladostnike. Kratkoročno je najpomembneje, da se v razrede povrne mir. Zagotoviti je treba ustrezne razmere za delo, da bi bilo mogoče slediti učnemu načrtu. Dolgoročno pa je pomembno, da življenje v vrtcih in šolskih razredih – za otroka prvih večjih skupnostih zunaj matične družine – zaznamujejo prijateljstvo, spoštovanje in bližina. Tu se namreč razvijata otrokova empatija in pozornost, prav tu pa se gradi tudi temelj zavedanja o izjemnem pomenu medsebojne pripadnosti in skupnosti. Že v zgodnjih letih svojega profesionalnega dela s tako imenovanimi »težavnimi« otroki sta Helle Jensen in Jesper Juul ugotovila, da so to otroci, ki so dobesedno »povsem iz sebe«. Njihov način življenja je bil izredno zapleten in je zahteval od njih tolikšno posvečanje pozornosti zunanjemu, da jim je bil vpogled v to, kaj se dogaja v njihovi notranjosti, izredno omejen. Dolgotrajno vztrajanje v takšnem stanju je za prizadetega posameznika vse prej kot zdravo, za skupnost in za občutek medsebojne pripadnosti pa naravnost destruktivno. Ampak eno je diagnosticirati težavo, drugo pa njeno odpravljanje. Helle in Jesper sta ugotovila, da tedaj, ko so otroci kronično »iz sebe«, zgolj pogovori ne zaležejo. Bolj učinkovito se je izkazalo delo z odraslimi, s pedagogi, ki so v razredih skupaj z otrokom oziroma v njegovi bližini in ki potrjujejo...

J. Juul et al.: EMPATIJA – pot do sebe in do drugega (Didakta, 2017)

Knjiga je jedrnat teoretični in praktični vodnik, ki vam pomaga izboljšati stik s sabo in drugimi ljudmi. Odgovarja na vprašanje: „Kaj je najpomembnejša in najbolj dragocena stvar, ki jo lahko storimo za današnje otroke”.   Cena: 19,99 € Strošek za poštnino: 1,90 € Za člane Familylabovega vzgojnega kluba je poštnina gratis. Naročila na: info@familylab.si Založba: Didakta, 2017 Prevedla: Lidija Liberšar Št. strani: 127 Vezava: broširana Knjigo je mogoče naročiti tudi po konferenčni ceni 14,50 € hkrati s prijavo na dvodnevno konferenco z naslovom Empatija – odnos – dialog, ki bo potekala 26. in 27. januarja 2018 na OŠ Brezovica.   Vsebino knjige sestavlja celovita in razumljiva teorija ter 12 vaj, ki so bile preizkušene v mnogih učilnicah, s strani učiteljev in študentov pedagogike.  Poleg Jesperja Juula so vsebino knjige prispevali tudi Helle Jensen, Peter Høeg, Jes Bertelsen, Michael Stubberup, Steen Hildebrand. Beseda avtorjev: Šesterica avtorjev te knjige smo se prvič sešli v letu 2007. Profesionalno sicer delujemo na različnih področjih, vendar nam je vsem skupno predano raziskovanje okoliščin, v katerih odraščajo današnji otroci. Njihov svet zaznamujejo hitre zunanje spremembe, pa tudi dramatično upadanje pomena tradicionalnih vrednot. Vidimo, da smo sredi procesa, ki je in ki še bo povzročil mnoge preobrate in spremembe. Zato smo se odločili, da skupaj poiščemo odgovore na vprašanja, ki se nas posebno globoko dotikajo: Kaj lahko mi odrasli storimo za otroke? Kaj je pri tem najpomembnejše in najbolj dragoceno? V tej knjigi podajamo teoretična in praktična spoznanja ter sklepe, do katerih smo prišli po več letih medpodročnega strokovnega sodelovanja. V glavnem gre za to, da je po naših ugotovitvah danes najbolj pomembno otrokom pomagati, da najdejo notranjo gotovost...

Irvin D. Yalom: DARILO TERAPIJE (UMco, 2017)

Odprto pismo novi generaciji terapevtov in njihovim klientom Darilo terapije je pronicljiva in bogata zbirka dognanj o koristnih in pozitivnih učinkih pa tudi o pasteh psihoterapije, ki jo je napisal Irvin D. Yalom, najbrž najbolj znani živeči psihoterapevt (v prevodu že imamo njegovo knjigo Rabelj ljubezni). Skozi resnične primere nam priz­nani profesor z dolgoletno prakso v knjigi ilustrira in doživeto opisuje različnost in kompleksnost težav, s katerimi se klienti obračajo po pomoč k strokovnjakom, obenem pa pokaže, kako občutljivo delo je psihoterapija. Yalom v Darilu terapije bralcu ponudi svež, iskren in pronicljiv vpogled v specifično dinamiko odnosa med klientom in terapevtom, posebej pa opozarja na velik domet terapije, ki lahko služi ali pa (v primeru zlorabe) tudi škoduje obema stranema. Knjiga Darilo terapije je obvezno branje za vse, ki se poklicno ali pa ljubiteljsko ukvarjajo s področ­jem človeške psihe ter jih zanimata psihologija in psihoterapija. Hkrati pa Darilo terapije predstavlja jasen in uporaben priročnik za samopomoč tudi tistim, ki se znajdejo v stiski in si iz različnih razlogov ne poiščejo strokovne pomoči. Cena: 24,90 € Strošek za poštnino: 1,90 € Za člane Familylabovega vzgojnega kluba je poštnina gratis. Naročila na: info@familylab.si Založba: UMco, 2017 Prevedla: Maja Krajnc Št. strani: 352 Vezava: broširana Dr. IRVIN D. YALOM (1931–) je ameriški profesor psihiatrije na Stanfordski univerzi, avtor mnogih cenjenih učbenikov in knjig, med drugim Eksistencialne psihoterapije in Teo­rije in prakse skupinske psihoterapije ter knjižne uspešnice Rabelj ljubezni in druge psihoterapevtske zgodbe (UMco, 2016). Poleg prispevka k učenju o skupinski psiho­terapiji je razvil tudi model eksistencialne psihoterapije, ki temelji na štirih danostih človeškega stanja: neizbež­nost smrti, svoboda pri oblikovanju svojega življenja, osamljenost...

Agresivnost – nov in nevaren tabu (Jesper Juul, MK, 2017)

V tej knjigi nas Jesper Juul opozori na nov – in nevaren! – tabu, ki ga je ustvarila sodobna družba; to je agresivnost. Vse več otrok namreč doleti kazen, ker pokažejo jezo, frustracijo oziroma so »nasilni«, in s tem, je prepričan avtor, ogrožamo njihovo samospoštovanje in samozavest. Kajti agresija je nujna, trdi, in svoje prepričanje utemeljuje z eksistencialnimi in družbenimi vzroki za agresivna čustva, obenem pa nam pojasni, kako naj jih razumemo in obvladujemo. To je nujno ne le za zdrav razvoj otroka, temveč tudi za samopodobo v odrasli dobi.   Cena: 24,94 € Strošek za poštnino: 1,90 € Za člane Familylabovega vzgojnega kluba je poštnina gratis.  Naročila na: info@familylab.si Izdala: Mladinska knjiga Uredila: Urška Kaloper Prevedla: Irena Samide Št. strani: 256 Vezava: mehka   Preberi Juulovo uvodno poglavje  Polistaj po uvodnih straneh knjige: Recenzije: Renate Rugelj o knjigi v Bukli Damjan Zorc na svojem blogu Peripetije Nina Prešern na svojem blogu Bralnica Predstavitev knjige v oddaji Sobotno branje na Prvem (6. 5. 2017)   Kako otroci sodelujejo   Agresivno vedenje, ki ga občasno izražajo otroci, praviloma izvira iz dvojega: iz otrokovega občutka, da ni več vreden, in iz vedenja njegovih vzornikov. Doslej se je znanost zanimala samo za slednje, in narejenih je bilo kar nekaj obsežnih raziskav. Pri večini je šlo za vprašanje, ali so otroci odraščali z nasilnim očetom ali ne. In za vprašanje, ali so tisti otroci (fantje!), ki so izpostavljeni domačemu nasilju, kot odrasli prav tako agresivni in nasilni. Skoraj vse tovrstne raziskave so pokazale, da se to dogaja pri 48 do 54 odstotkih otrok. Potemtakem odraščanje z nasilnimi starši ne vodi nujno k temu, da se...

Jesper Juul: AGRESIVNOST – NOV IN NEVAREN TABU (Uvodno poglavje)

PREDGOVOR Ali je iz obilice čustev, ki jih psihologija označuje kot agresivnost, nastal nov tabu? Je to nevarno? Na obe vprašanji odločno odgovarjam: »Ja, je!« In to je tudi razlog, da sem o tem napisal knjigo. Natanko se še spominjam trenutka, ko sem ta razvoj prvič opazil pri pedagogih in vzgojiteljih, psihologih, terapevtih ter pri starših. Pred približno petnajstimi leti so me povabili kot svetovalca pedagoškemu osebju v neko ustanovo za tako imenovane težko vzgojljive otroke. In ko smo korak za korakom obravnavali težave, ki so jih imeli sodelavci pri delu z določenimi otroki, so mi nekatere od teh otrok predstavili takole: »To je Johann, ki ima probleme z agresivnostjo.« Potem ko sem nekajkrat slišal tak opis, sem začudeno vprašal: »Kaj ima?« Te nejasne diagnoze namreč nisem poznal. Najprej so mi na moje vprašanje odgovarjali s skoraj povsem enako ponovitvijo »diagnoze«, in ko sem poskušal o tem izvedeti kaj več, so pedagogi postali nestrpni in rekli: »Agresiven je.« In ko sem jih po tej izjavi vprašal: »In za koga je to problem?« so nad menoj skoraj obupali. Kar se je njim zdelo samoumevno, je bilo zame novo. Naslednjič, ko sem imel ponovno priložnost slišati to »diagnozo«, sem takoj poizvedoval naprej: »Je kdo od vas fanta [v 95 odstotkih je šlo za fante] vprašal, zaradi česa ali zaradi koga je besen?« Vsi so me presenečeno pogledali, nato pa so se spet zatopili v svoja poročila in nejeverno zmajevali z glavo. Tem pedagogom ni nihče še nikoli zastavil tega najbolj samoumevnega vprašanja. Pozneje sem se postopoma seznanil z ozadjem teh fantov in deklet in si ustvaril zelo jasno sliko: da doslej...

Kako naj prepričam svojo ženo, da sem dober oče

Kot sem omenil že na začetku, obstaja zelo destruktiven pojav, tako imenovani materinski šovinizem, ki ni niti za las boljši od moškega šovinizma. Oba je treba čim prej prepoznati in odpraviti. Noben človek ni kar naprej družaben. Če dalj časa živimo z nekom, se v našem vedenju vedno znova pojavljajo značajske lastnosti, ki drugega človeka jezijo ali prizadenejo. Nekatere po določenem času izginejo, druge pa ostanejo. To, kar imenujem materinski šovinizem, izvira iz globokega prepričanja ženske, da kot mati vedno ve, kaj je za njenega otroka najboljše. Kako potem to prepričanje izraža in z njim živi, je zelo odvisno od njene narave, pa tudi od njenega odnosa do tebe kot moža in očeta. Nekatere matere so kritične, agresivne in muhaste, druge nežne, tankočutne in razumevajoče. Med eno in drugo skrajnostjo je veliko odtenkov. Povsem mogoče je, da se tvoja partnerka sploh nima za pametno, temveč se, kadar gre za vajinega otroka, vedno znova sklicuje na kakšno strokovno knjigo. Kljub temu s tem ustvarja med vama razdaljo, kar posledično povzroči, da se nenehno čutiš nezadostnega in nesposobnega. Zato se mi zdi materinski šovinizem skrajno destruktiven, saj preprečuje naravni učni proces med teboj in tvojim otrokom. Najpomembnejše, kar si velja zapomniti o »materinskem šovinizmu«, pa je, da ga ne moreš odpraviti tako, da se pritožuješ ali stokaš, o njem razpravljaš ali se celo prepiraš. Lahko narediš le to, da svoji ženi prijazno poveš, da te njeno vedenje jezi, ker ne sporoča nič drugega kot: »Nič ne narediš prav!« Povej ji, da ne moreš navezati odnosa s svojim otrokom, če te ves čas graja. Prosi jo, naj s tem preneha. Če se...