Vsebina predavanj in delavnic

na konferenci Agresivnost – nov in nevaren tabu


Predavanja:

V DVORANI MATIJE TOMCA, 9:15 – 10:00

Tina Bregant
AGRESIVNOST – BESNILO NEVARNE ZVERI, LASTNA IZBIRA, PRIUČENO VEDENJE, VSE ALI NIČ OD TEGA?

Agresivno in nasilno vedenje sta najbolj razširjeni vedenji v vsem živalskem svetu. Ne, ne skrbijo vse živali za svoje potomce, a vsi, brez izjeme, se znajo braniti in napadati druge.  Včasih je potrebno pridobiti hrano, drugič zaščititi ozemlje, tretjič se spopasti za samico ali pa samo zato, da se ohranita socialna struktura in hierarhija. Vse živali, vključno z nami, ljudmi, imamo skupno osnovo za ta vedenja v živčevju.

Drži, da zgodovino človeka spremljajo napadalnost, agresivno vedenje in nasilje. V knjigah o evoluciji lahko preberemo, da sta napadalnost in tekmovanje med osebki omogočala razcvet tistih vrst, ki danes prevladujejo na našem planetu. Toda vprašati se moramo, ali je to edina resnica, edino, kar poznamo? Ali ni res, da enako kot nasilje in agresivnost človeštvo zaznamujeta tudi ljubezen in življenje v skupnosti? Zakaj smo ljudje pravzaprav zavzeli Zemljo?

V prispevku se bomo s pomočjo etologa Lorenza in velikega Darwina sprehodili od živalskih vrst do naše, človeške duševnosti. Preverili bomo, ali so res hormoni krivi za nasilje; kakšno vlogo imajo pri tem določene možganske strukture in ali res sledimo zgolj gonom, intuiciji, družbenim pravilom, ali pa morda vseeno lahko tudi sami krmamimo svojo usodo … Skupaj bomo poskusili razumeti mehanizme nasilja in agresivnosti, saj nasilje med ljudmi, nad ljudmi in vsem živim, kar pripada planetu, za našo družbo pomeni vse večje in boleče socio-ekonomsko breme.

Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, specializantka FRM, zaposlena na URI Soča. Kot zdravnica je delala v UKC Ljubljana, na Pediatrični kliniki v Ljubljani in bila mlada raziskovalka na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Imela je tudi ambulanto za predšolske otroke, vendar pa je zaradi nadaljnjega izobraževanja to nagrajujoče delo z malčki in njihovimi starši morala začasno zapustiti. Strokovno se je izpopolnjevala v Londonu, Zagrebu, Salzburgu. Poleg strokovnih člankov piše tudi poljudno-znanstvene članke (Proteus, Didakta, Ringarajine iskrice, Moj malček, Babybook). Je predavateljica na Univerzi v Ljubjani in certificirana vodja Familylabovih seminarjev. Več o Tini …


V DVORANI MATIJE TOMCA, 10:00 – 10:45

Darja B. Vesel
MED ZLOČINOM IN KAZNIJO – o neutemeljenem enačenju agresivnosti in nasilja ter posledicah za vse nas

Agresivnost in nasilje nista identična, enaka procesa. Imata različen izvor, včasih podobno pojavnost, različno motiviranost ter predvsem zahtevata različno reakcijo okolja.

Agresivnost nikakor ni slaba in nevarna. Je izrazito  pomembna in uporabna. Je temelj asertivnosti, vztrajnosti, ambicioznosti. Pa tudi tekmovalnosti, bojevitosti, obrambe. Brez agresivnosti bi se težko ubranili zbadanju sošolcev ali sodelavcev, psihičnemu izsiljevanju družinskih članov, izkoriščevalskim družbenim odnosom, se celo noč pripravljali na pomemeben izpit ali zabili gol na svetovnem prvenstvu. Lahko bi rekli, da ima agresivnost predvsem aktivacijsko in obrambno funkcijo.

Zgodba nasilja je zgodba zlorabe moči. Zgodba izzživljanja, zlorabljanja, kriminala, vojne in obupa. Nasilje ni vedno krvavo, pogosto je način, beseda. Manipulacija, obtoževanje, ustrahovanje.

Kaj je  zločin v družbi, šoli, družini, odnosih, ko pride do  enačenja in prepletanja agresivnosti in nasilja? Kako se znajti v družbi, kjer je postaviti se zase, braniti svojo integriteto pogosto enačeno z nasilnostjo? Ko otroke sistematično učimo sprejemati nasilje in se mu uklanjati? In nas enačenje agresivnosti in nasilja pripelje do tega, da kaznujemo agresivnost in toleriramo nasilje?

Darja Barborič Vesel, mag. soc. ped, je mentorica skupin za starše, ki iščejo pot do kvalitetnejših odnosov v družini. Predava na srečanjih za starše, pokriva raznovrstne tematike, od varne navezanosti do postavljanja mej in življenja z najstniki. Je certificirana voditeljica seminarjev in predavanj Familylab Slovenija za vse ciljne skupine: starše, strokovne delavce, otroke in mladostnike. Ima večletne izkušnje z vodenjem zaposlenih ter oblikovanjem delovnih timov in dolgoletne izkušnje na delovnih področjih v socialnem varstvu. Trenutno je zaposlena pri obravnavah otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli. Specializirana je za otroke s čustveno vedenjskimi težavami in za disciplinske težave v razredih. Je izvajalka izobraževanj za pedagoške kolektive vrtcev in šol predvsem s področja odnosov in vzpostavljanja avtoritete. Zaposlena na OŠ Preska, Medvode. Več o Darji …



V DVORANI MATIJE TOMCA, 16:30 – 17:15

Nina Babič
LOTIM SE TE VIRTUALNO – o vrstniškem e-nasilju

Ne sodim med tiste, ki vidijo v moderni tehnologiji izključnega krivca za kakovost odnosov modernega časa in zlo, ki ga je potrebno popolnoma prepovedati. Nikakor ne. Sodim med tiste, ki verjamejo v prednost neposrednih odnosov in interakcij (tako prijetnih kot neprijetnih), in malo tudi med tiste, ki jih občasno napade anksioznost zaradi možnosti, ki jih neotipljivi svet prinaša. Sem absolutni podpornik zmernosti na tem področju.

Dnevno se srečujem s stiskami mladih zaradi nekontroliranega komuniciranja z vrstniki v virtualnem svetu, ki se ob sporih stopnjuje iz agresivnosti v različne oblike nasilja (hote ali nehote). Razsežnosti so neverjetne, konkretna pomoč zapletena in kompleksna. Splača se delati na preventivi – opolnomočiti mlade, da se bodo znali postaviti zase tudi virtualno in hkrati spoštovati meje integritete drugih, čeprav jih velikokrat ne vidijo in ne čutijo (zato so izzivi sproščanja napetosti na neustrezne načine še toliko bolj mamljivi).

Na koncu še večno vprašanje – ali nasilne računalniške igrice sproščajo agresivnost ali ustvarjajo nasilne mladostnike?

Nina Babič, univ. dipl. psih., je certificirana voditeljica Familylabovih seminarjev za starše, mladostnike in strokovne delavce (osnovnošolski kolektivi, svetovalni delavci, Šola za ravnatelje); dolgoletna pedagoška vodja ZPM, edukatorka prostovoljcev; izvajalka izobraževanj in supervizij za svetovalce TOM telefona, izobraževanj za mentorje otroškega parlamenta, vzgojitelje na letovanjih RK in ZPM ter podobnih organizacij; dolgoletna prostovoljka pri društvu HOSPIC, kjer je spremljala umirajoče, delala z žalujočimi odraslimi, otroci in mladostniki, predavala in izvajala delavnice v okviru detabuizacije umiranja, smrti in žalovanja otrok. Žarišče njenega dela je komunikacija z otroki in mladostniki o tabu temah (bolezen, smrt, revščina, spolne zlorabe, nasilje v družini, ločitve, medvrstniško nasilje, spolnost, “neprimerni občutki”, ki so v nasprotju s splošnimi pravili odraslih). Zaposlena je kot šolska svetovalna delavka in nudi dodatno strokovna pomoč učencem s čustveno vedenjskimi težavami in stiskami psihološke vrste na OŠ Martina Konšaka v Mariboru. Več o Nini …



Delavnice – prvi sklop od 11:45 do 13:15

DVORANA MATIJE TOMCA, 11:45 do 13:15

MULARIJA 2017 – nihilizem, samodestruktivnost in nasilje

Ko smo leta 1995 videli ameriški film Mularija (Kids), smo bili popolnoma šokirani nad razsežnostjo življenja v popolni praznini, brez vrednot, brez ciljev v mladostniških klikah, polnih nasilja in seksa. Ah, še dobro, da se to dogaja v dekadentnih ZDA, ker je pri nas takšna idila. Zato vas pozdravljam v verziji Mularija 2017 na slovenski način, ki ni kaj dosti drugačna od 20 let starega izvirnika. Na mestu sta dve vprašanji: od kod prihajajo vzori in vzorci za takšna vedenja in seveda, na kakšen način lahko posameznikom pomagamo.

Na delavnici bomo skozi primere mladih iz svetovalne prakse spoznavali razsežnosti mentalno-čustvenega doživljanja in vedenjske oblike, ki so trenutno prisotne in škodljive za storilce same ali njihove bližnje. Kakšne metode pomoči lahko odgovarjajo na izzive tega časa in s kakšnimi strokovnimi predpostavkami in cilji se lahko lotimo takšnega dela. Udeleženke in udeležence samo prosim, da svoje predsodke pustijo tokrat doma. Svet naših mladih je poln nasilja, seksa in drog. Prav nič jim ne bomo pomagali z obsojanjem ali kritiko, zgolj s pogumnim in sodobnim strokovnim delom.

Število udeležencev neomejeno.

Delavnico vodi Matic Munc, dipl. psih., strokovni izpit iz socialnega varstva, izobraževanje za vodenje edukativnih skupin za depresijo in anksioznost, v izobraževanju iz kognitivno-vedenjske terapije. V preteklosti zaposlen na CSD Ljubljana Moste-Polje in ZPKZ Ljubljana. Sedaj svetovalec v samostojni dejavnosti – Psihosocialna svetovalnica Akcija!, kjer se ukvarja s široko paleto težav posameznikov, parov in družin (depresija, tesnoba, fobije, odnosne težave, vzgojne težave, najstniški problemi). Dejaven v Društvu Brez limita, ki je kooperativa strokovnjakov za različna rizična vedenja posameznikov in katere cilj je celostna podpora ljudem. Motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenje, samomorilno vedenje in različne oblike zasvojenosti so strokovna interesna področja društva, ki ponuja visoko profesionalno raven svetovanja in izobraževanja s teh področij. Leta 2015 je bil imenovan v Svet za mlade Mestne občine Ljubljana, ki je posvetovalni organ župana. Je tudi član strokovnega sveta Inštituta za potapljanje in podvodne aktivnosti iz Pirana, kjer kot navdušen potapljač s kolegi razvija program team buildingov in drugih dejavnosti v povezavi z morjem. 


KREGARJEVA GALERIJA, 11:45 do 13:15

AGRESIVNOST NA SVOBODI – igra v naravi kot poligon za urjenje v obvladovanju agresivnosti (vodi Urša Plešnar)

Agresivnost spada med osnovna človekova čustva in je pomembna za preživetje. Človek potrebuje  mnogo let, da se jo nauči konstruktivno izražati. Vendar imajo danes otroci premalo maneverskega prostora za spoznavanje in kultiviranje lastne agresivnosti. V vrtcih, šolah in včasih tudi doma praviloma veljajo vsi izrazi agresivnosti za negativne in nezaželjene, marsikdaj tudi za prepovedane. Svobodne igre, prek katere otroci med drugim spoznavajo, se učijo izražati in obvladovati svoja čustva, pa je vse manj. Otroci se preko igre spontano soočajo s strahom in jezo in se učijo, kako reagirati v nepredvidljivih in čustveno močnih situacijah.

Prijatelji se med seboj pogosto igrajo rokoborbe in vojne. Predšolski otroci imajo radi domišljijske igre, s tematikami, ki provocirajo močna, tudi tako imenovana negativna čustva. Med igro lahko pride tudi do resničnih prepirov, pospremljenih z jezo. Če otroci niso nadzorovani s strani odraslih se imajo skozi prepir priložnost naučiti kako se zaščititi, kako reševati  probleme in se pogajati, ter kako regulirati svoja čustva. Ko tako sami razrešijo prepir, na koncu celo velikokrat reagirajo empatično.

Na delavnici si bomo ogledali primere, kako igra v naravi vpliva na otrokovo izražanje in učenje obvladovanja agresivnosti. Delavnica je namenjena staršem in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z otroki.

Maksimalno število udeležencev 22. Prostih mest ni več na voljo, toda zaradi velikega zanimanja jo bomo ponovili tudi v popoldanskem terminu, za katerega je na voljo še nekaj prostih mest.

Delavnico vodim Urša Plešnar, univ. dipl. soc., idejna vodja in gonilna sila projekta Gozdalnica – gozdni vrtec in druga gozdna doživetja, prek katerega želim današnjim otrokom ponuditi priložnost za čimveč proste igre v naravi. Zanima me vpliv svobodne igre na celostni razvoj otroka. Sem izkušena gozdna varuška mnogim predšolskim in šolskim otrokom. Od leta 2016 sem tudi certificirana vodja seminarjev pri Familylab Slovenija.

Več o Urši …


PLATONOVA VOTLINA, 11:45 do 13:15

JAZ PA ŽE NISEM AGRESIVNA! – raziskovanje lastnega odziva na agresivno/nasilno vednje otrok in mladostnikov

Starši in strokovni delavci se ob agresivnem vedenju otrok in mladostnikov odzivamo z različnimi vedenjskimi odzivi, ki so posledica čustvovanja. Z ozaveščanjem misli in čustev ti vedenjski odzivi postajajo bolj zavestni, kar nam omogoča enakovredno, konstruktivno vodenje otrok in mladostnikov ter ustvarja pogoje za dialog v komunikaciji z njimi.

Uravnavanje oz. samoregulacija vedenja je v  primerih, ko gre za otroke in mladostnike, ki se do nas in do drugih vedejo destruktivno, zelo težka naloga, vendar se je z vajo, podporo in aktivnim pristopom možno naučiti reagirati spoštljivo in profesionalno. Ali to pomeni, da ne smemo biti jezni, razočarani, žalostni ipd., da so čustva, ki jih občutimo nepomembna? Ravno nasprotno. Naučiti se moramo prepoznavati čustva, jih izražati na spoštljiv način, saj je pomembno, da v odnosih z otroki, ki s težavnim vedenjem izkazujejo svojo stisko, postavimo meje in z avtentičnimi odzivi otroka učimo, kako lahko tudi sam izraža intenzivna, neprijetna čustva. Emocionalna pismenost je eden od varovalnih dejavnikov pri soočanju s stresom, agresijo drugih. Zakaj pa bi spreminjali svoje reakcije, sebe, če je otrok tisti, ki se vede destruktivno?

Ker vemo, da je za razvijanje enakovrednega odnosa osebek – osebek v katerem poteka spodbuden dialog pomembno, da smo avtentični in duhovno prisotni, kar zahteva tudi dobro poznavanje samega sebe. Za ustvarjanje pristnega kontakta z drugimi sta najbolj pomembna priznavanje in empatija. Kako lahko priznamo vrednost drugemu in smo do njega empatični, če tega ne zmoremo v odnosu do sebe?

Na delavnici bomo spoznali procese krožne emocionalne reakcije po Milivojeviću (2008) ter s pomočjo primerov udeležencev razložili vsakega od procesov. Opredelili bomo razlike med ti. destruktivno-agresivnimi odzivi in pozitivno agresivnostjo – asertivnostjo ter analizirali lastne agresivne odzive v odnosu do sebe, drugih. Raziskovali bomo lastne misli, čustva in vedenjske odzive na destruktivno vedenje otrok in mladostnikov ter poiskali nekaj načinov asertivnega soočanja z intenzivnimi, neprijetni Prostih mestmi čustvi.

Maksimalno število udeležencev 20. Prostih mest ni več na voljo, toda zaradi velikega zanimanja jo bomo ponovili tudi v popoldanskem terminu, za katerega je na voljo še nekaj prostih mest.

Delavnico vodi Ana Bogdan Zupančič, socialna pedagoginja, zaposlena kot svetovalna delavka na osnovni šoli. Je edukantka transakcijske analize, kjer je pridobila naziv Transactional analyst – counsellor in sodelavka Familylab Slovenija. Na šoli vodi dve intervizijski skupini za sodelavke in skupino za raziskovanje učenja za učence. Izvaja predavanja in delavnice, tako za odrasle kot otroke in mladostnike. Soočanje s konflikti in težavami je njeno vsakodnevno delo. Profesionalna in osebnostna rast ji je zelo pomembna, zato veliko vlaga v lastno izobraževanje in »delo na sebi«. Več o Ani …



Delavnice – drugi sklop od 14:45 do 16:15 

DVORANA MATIJE TOMCA, 14:45 do 16:15

KDO SO GADI – o pasivni agresivnosti t.i. ničelne tolerance do nasilja v družini/šoli

“V naši družini se ne pretepamo!”, “Vseeno,  kaj ti je rekel sošolec, s tem, da ga udariš, ne rešiš nič!”

Namen zgornjih izjav in podobnih je seveda zadostiti hrepenenju po umirjenih, varnih, ljubečih odnosih. Po odnosih, v katerih bomo razumno povedali kaj želimo in kaj nam ni sprejemljivo ter le to mirno in strpno uskladili. Izkaže se, da ne otroci, ne odrasli ne delujemo tako. Da pogosto emocije izražamo zelo burno, jočemo in kričimo, smo agresivni.

Način, kako odrasli reagiramo na otroško agresivnost in nasilje, bo pogosto ključen pri otrokovem in mladostniškem izgrajevanju lastnih vzorcev soočanja z agresivnimi in nasilnimi vzgibi. Le ti so prisotni v vsakem od nas. Otroci se jih ne morejo kar znebiti, jih preseči ali samo potlačiti, potrebujejo vodenje kompetentnih odraslih, da omenjene vzgibe integrirajo v svojo osebnost ter se naučijo konstruktivno živeti z njimi.

V delavnici bomo iskali načine razumevanja, doumevanja ter izražanja agresivnosti in nasilja pri otrocih. Poti uporabe empatije pri intervencijah odraslega, starša ali pedagoga.  Se učili izogniti pasti pasivne agresivnosti in nasilnosti odraslih pri soočanju z otroško.  Izogniti se kritiziranju in moraliziranju, od katerih lahko pričakujemo samo  močno znižanje samospoštovanja in celotne samopodobe. Nizko samospoštovanje ter občutek lastne neadekvatnosti  pa nedvomno ne daje dobrih možnosti  vzpostavljanja harmoničnih medosebnih odnosov.  Iskali bomo intervencije, ki bodo otroke učile spoznavanja in uravnavanja lastne agresivnosti ter načine soočanja z nasilnim vedenjem otrok, s katerimi otroke resnično vodimo k uvidu o lastnem delovanju. Predvsem pa preprečili, da so otroci za izražanje agresivnosti kaznovani z moraliziranjem in kritiziranjem, nasilneži pa ravno z identičnim orodjem vzpodbujani k nadaljnem nasilništvu. Prepoznali strupeno v odnosih ter spoznavali uporabo protistrupa.

Število udeležencev neomejeno.

Delavnico vodi Darja Barborič Vesel, mag. soc. ped, 
je mentorica skupin za starše, ki iščejo pot do kvalitetnejših odnosov v družini. Predava na srečanjih za starše, pokriva raznovrstne tematike, od varne navezanosti do postavljanja mej in življenja z najstniki. Je certificirana voditeljica seminarjev in predavanj Familylab Slovenija za vse ciljne skupine: starše, strokovne delavce, otroke in mladostnike. Ima večletne izkušnje z vodenjem zaposlenih ter oblikovanjem delovnih timov in dolgoletne izkušnje na delovnih področjih v socialnem varstvu. Trenutno je zaposlena pri obravnavah otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli. Specializirana je za otroke s čustveno vedenjskimi težavami in za disciplinske težave v razredih. Je izvajalka izobraževanj za pedagoške kolektive vrtcev in šol predvsem s področja odnosov in vzpostavljanja avtoritete. Zaposlena na OŠ Preska, Medvode. Več o Darji …


KREGARJEVA GALERIJA, 14:45 do 16:15

GORJAČE, PALCE, FRAČE, NISO ZA MAZAČE! – igre za socializacijo agresivnosti

Tudi v vrtcih se soočamo s situacijo, ko agresivnost postaja problematična. Enostavno nočemo agresivnosti. Besedi pripisujemo negativno konotacijo in jo zamenjujemo z agresijo in nasiljem, katerih namen je prizadeti ali raniti. V resnici pa agresivnost predstavlja veliko več. Omogoča aktivni pristop k okolju (izvor besede: aggredi = približevati se, pristopiti). Ima namreč tudi pozitiven izraz in je povezana s samoohranitvijo in samopotrjevanjem. Otrok se ravno zaradi agresivnosti lahko postavi zase, uveljavi svojo voljo in razvija samostojnost. Kadar lahko sprejmemo samo veselje, prijaznost, naklonjenost ipd., vse ostalo pa je nedobrodošlo, je to nevarno za duševno zdravje in samospoštovanje posameznika. Veliko dvoletnikov v določenih trenutkih grize ali tepe druge. To je običajno. Ko pa se odrasli bojimo otrokove agresivnosti in hočemo zgolj »pridne« otroke, pa imamo razlog za skrb.

Prikazale bomo nekaj primerov iger z agresivnostjo, ki se jih lahko igramo z otroki v vrtcu. Namen le-teh je socializacija agresivnosti, usmerjena, kanalizirana agresivnost. Igre spravljene v okvir, s pravili, niso nevarne za druge otroke, otrok pa se preko njih nauči čutiti svoje telo in moč. Želimo, da otroci razvijejo asertivno agresivnost, ki jim bo v prihodnosti pomagala postaviti se za lastno integriteto, varovati osebne meje, tekmovati, napredovati in slediti svojim ciljem.

Delavnico vodita Ursula Obreza in Katja Rovšek NikitovičMaksimalno število udeležencev 25. Prostih mest ni več na voljo.

Ursula Obreza, univ. dipl. psihologinja, zaposlena kot svetovalna delavka v vrtcu. Pri svojem delu se osredotoča predvsem na raziskovanje najzgodnejših let otrokovega razvoja. Kot edukantka transakcijske analize pa deluje predvsem v podporo staršem in strokovnim delavcem pri odstiranju lastnih slepih peg in iskanju lastnih kapacitet za vodstvo otrok v smeri zdravega psihološkega razvoja. Je certificirana voditeljica Familylabovih seminarjev, ki predava na srečanjih za starše in vodi seminarje za strokovne delavce. Ima večletne izkušnje pri izvajanju izobraževanj in vodenju skupin odraslih po principih intervizije in supervizije.  Več o Ursuli … 

Katja Rovšek Nikitovič, po izobrazbi socialna pedagoginja in magistrica antropologije spolov, trenutno edukantka integrativne psihoterapije. Dolga leta je zaposlena kot svetovalna delavka v vrtcu. Deluje predvsem v podporo staršem in strokovnim delavcem, najraje pa je v neposrednem stiku z otroki v oddelkih. Strokovne izkušnje si je nabirala tudi na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu, v Mladinskem domu Malči Beličeve in na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Veliko se ukvarja z vodenjem projektov, ki so osredotočeni na preventivno delovanje. Je certificirana voditeljica Familylabovih seminarjev, predava na srečanjih za starše in vodi delavnice za strokovne delavce. Ima tudi večletne izkušnje pri izvajanju izobraževanj in vodenju skupin odraslih. Več o Katji …

 


PLATONOVA VOTLINA, 14:45 do 16:15

SREČANJE Z OTROKOM IN S SAMIM SEBOJ

Prva leta otrokovega razvoja postavljamo temelje za vse njegovo nadaljnje življenje. Izkušnje, ki se iz različnih razlogov ne izidejo dobro, kjer je preveč stresnih ali celo travmatičnih izkušenj, kot vulkan ponovno izbruhnejo na dan v burnem obdobju pubertete in pozneje v intenzivnejših, za nas pomembnih odnosih.

Takrat se ponovno srečamo s svojim ranljivim notranjim otrokom, ki kljubuje, kriči, se jezi, obupuje, je spregledan ali pa ozremo otroka, ki izreka dobrodošlico življenju.

Da pa bi bilo takih dobrodošlic čim več, je za nas odrasle pomembno prepoznati in ozavestiti lastne nezavedne odzive, ki vplivajo na naše otroke, razumeti, kako nam le ti nastavljajo zrcalo in kako je pomembno biti sočuten do svojega notranjega otroka. Preko teh uvidov in izkušenj bomo lahko čustveno razpoložljivi za otroke, ki rastejo z nami. Posledično bo tak otrok lahko odkril samega sebe, se čutil biti ozrt, viden in slišan.

Srečanje bo potekalo v srednji interaktivni skupini do dvaindvajset udeležencev in moderatorko. V uvodnem delu bom predstavila razvojne faze v prvih petih letih otrokovega življenja, s poudarkom na pomembnih izhodiščih življenja.

Maksimalno število udeležencev 22. Prostih mest ni več na voljo.

Delavnico vodim Breda Pavlovič, po poklicu dipl. vzg. predšolskih otrok, s šestintrideset letno delovno dobo, zaposlena v Viških vrtcih v Ljubljani. Dvaindvajset let že delam v preventivni psihoanalitični skupini otrok in dvakrat mesečno vodim srednjo starševsko grupo. Končala sem študij TA na IPSI v Ljubljani. Enajst let delam v zasebni praksi kot transakcijsko analitična psihoterapevtka s posamezniki in pari. Za mano je tudi sedem let osebnega procesa v psihoterapiji. Pri FL sem se usposobila za vodjo seminarjev pred štirimi leti in uspešno posredujem svoje znanje v VVZ. Še posebno me zanimajo prva leta otrokovega razvoja, kjer se postavljajo temelji njegovemu nadaljnjemu življenju, otrokova navezanost na odraslega ter starševsko vodstvo povezano z avtoriteto. Več o Bredi …


Na katero od delavnic v posameznem sklopu se prijavljate, boste označili v e-prijavnici.