Ozračje v družini je v veliki meri odvisno od tega, kaj se dogaja v srcu družine – v kuhinji – in za mizo, kjer obedujemo in kjer vsakodnevni skupni obroki ponujajo obojim, odraslim in otrokom, idealno priložnost, da pokažejo, kako se počutijo.

Razpoloženje za mizo je spremenljivo, včasih smo boljše, včasih slabše volje, in se v skladu s tem tudi vedemo. Nekateri obedi so sproščeni, medtem ko druge težita molk in mrakoba. Včasih se počutimo čudovito, ker smo skupaj, spet drugič se ne moremo znebiti občutka, da bi bilo bolje, ko bi vsak jedel sam. Tako je tudi prav. Čim bolj obroke jemljemo kot »projekt« – pa najsi bo to projekt »Za zdravo življenje« ali pa »Za mizo se moramo imeti radi« –, tem manj smo dovzetni za to, da bi družinsko življenje lahko doživljali in sprejemali takšno, kakršno je. To je paradoks, ki zaznamuje vsako starševstvo: ravnati moramo, kakor najbolje znamo, hkrati pa biti dovolj odprti in prilagodljivi, da lahko priznamo, da med nami obstaja tudi neskladje.

Težave in konflikti za mizo niso skoraj nikoli odraz našega odnosa do tega, kar je na krožniku, temveč kažejo, kako se posamezen družinski član počuti, ter merijo temperaturo v skupnosti. Za jedilno mizo se na površje – posredno ali neposredno – priplazi vse, kar se dogaja v posameznem družinskem članu in med njimi. Čim bolj poskušamo ta ali oni konflikt potlačiti, tem bolj izgubljamo pregled nad celotno podobo dogajanja, kakršna tedaj pač je. Ne glede na to, kaj počnemo in koliko si prizadevamo, čas skupnih obrokov postane prizorišče takšnih ali drugačnih konfliktov, prav otroci pa nanje kažejo s prstom.

Na seminarju bomo tako mdr. spregovorili o nekaterih izmed konfliktov, ki vznikajo najpogosteje, in o poteh, kako se lahko starši z njimi spoprimejo. Pa tudi na splošno o smislu in pomeni skupnih obedov, o tem, kaj se splača in kaj ne – ter zakaj – pa o tem, kako naš lasten odnos do hrane in prehranjevanja ter naše predstave o skupnih obedih vplivajo na družinsko dinamiko za mizo, naše navade, prepričanja in – nenazadnje – ravnanje.

Čas hranjenja je vselej dosti več kot zgolj čas za hrano.