Otroci imajo do sorojencev, sester in bratov, mešane občutke. Občutijo pristno ljubezen do sorojencev samih in ljubosumje zaradi ljubezni, ki jo starši namenjajo sorojencem. Potreba vsakega otroka je, da bi bil prepoznan, uzrt kot poseben, edinstven, brezpogojno ljubljen. Prihod sester in bratov vsakič znova zamaje te občutke. (Da bi poskušali približno razumeti, kako se počutijo v svoji vlogi otroci, si lahko predstavljamo, kako bi se sami spopadali z ambivalentnimi občutki v neki poligamični situaciji …)

Težave med sorojenci se sicer kažejo na relaciji med otroki, razumeti pa jih moramo v okviru odnosa, ki ga imamo z vsakim otrokom posebej. Ko je vsak otrok ”uzrt”, viden, pristno prepoznan in priznan, pride do izboljšanja odnosov med sorojenci.

Pomembno je, da z otroki govorimo pristen, avtentičen jezik. Da izrazimo, kar res mislimo; če pa nam to, kar mislimo, ni všeč, si vzamimo čas za ponoven premislek. Otroci razumejo naša sporočila tudi ali predvsem ”med vrsticami”, občutijo naša čustva, še preden slišijo besede. Bolj razumejo proces, ki poteka, bolj ”melodijo” kot pa same besede, ki jih izrekamo. Še posebej pa to velja, kadar verbalno in neverbalno nista v skladu. Zato je nujno, da starši ne posegamo po vzgojnem obrazcu, metodi. Otroci potrebujejo starše, ki povedo, kar čutijo in mislijo, in za to tudi prevzemajo odgovornost.

Glede odnosov med sorojenci je še posebej pomembno, da se starši neprenehoma zavedamo potrebe otrok po varovanju svoje integritete. V odnosu do sorojencev gre za kompleksno situacijo občutkov tako do staršev kot do sorojencev. Težnja otrok, da sodelujejo s starši, je izredno močna, strah pred zmanjšanjem ali izgubo ljubezni staršev še kako realen in grozljiv. Zato so mnogi otroci pripravljeni sodelovati celo, kadar ceno za to plačujejo s svojo integriteto, kar jih globoko zaznamuje in rani.

K dragocenosti odnosa med sorojenci sodi tudi vedenje, da znamo, zmoremo premagovati medsebojno nerazumevanje, različne želje, da zmoremo živeti skupaj. Zato je potrebno, da starši dobro ocenimo, kdaj otroci RES potrebujejo pomoč in PRI ČEM. Odnosi med sorojenci so njihovi, konflikti ravno tako. V procesu zorenja teh odnosov potrebujejo starševsko vodstvo. Potrebujejo starše, ki ščitijo, ko je to potrebno, ki spodbujajo, ko ni videti smisla, ki odstirajo nove razglede, ko je naokrog vse videti prazno. In ki se znajo umakniti, ko je čas za to.