Ko partnerja, ljubimca postaneta starša, se dinamika odnosa med njima močno spremeni. Odnos se ne le spremeni, nedvomno se tudi poglobi. Hkrati postane tudi temelj družine, ki sta jo s svojo ljubeznijo zasnovala. Zelo težko je živeti v slabem partnerskem razmerju in hkrati oblikovati otroku prijazno družino. Družinsko skupnost, kakršno otroci potrebujejo za zdrav razvoj svojih potencialov.

Pogosta čer, na kateri partnerji nasedemo, so pričakovanja, ki jih gojimo do drugega, podobe partnerja, ki niso toliko povezane s tem, kdo partner je, kot so povezane predvsem s tem, kako naj bi deloval in kako naj bi se vedel. Obstaja trdoživa ideja, da kadar partner ne čuti, ne deluje, tako kot se nam zdi prav, to pomeni, da je v najinem razmerju nekaj narobe. Ta ideja je izredno težavna za vsako intimno razmerje, saj partnerjema onemogoča zadovoljevanje temeljne človekove potrebe – biti dragocen, ljubljen takšen, kot sem – kot to, kar sem. Posebno težavna pa je, kadar parterja postaneta starša.

Starševstvo je tudi intimno doživetje. Vsak starš ima intimno idejo, kako vidi svoje otroke, kaj meni, da je zanje dobro, kako se ji/mu zdi primerno skrbeti zanje, jih voditi. Ker ima otrok biološko dva starša, vsakega s svojo intimno zgodbo vrednot in pričakovanj, je konflikt neizogiben. Lahko bi rekli, da je izvoren, saj je v samem jedru partnerske zveze in tako tudi starševske.

Toda omenjeni konflikt nikakor ne pomeni le težav. Pomeni predvsem možnost, da otrok dobi priložnost povezati se z dvema staršema, začutiti dva starša. Pomeni vsaj dve poti razumevanja otroka, vsaj dva načina dojemanja in izražanja ljubezni ter dve ideji, kako voditi otroka po poti odraščanja. Omenjeno je za otroke nadvse dragoceno, lahko bi rekli tudi, da je življenjsko nujno.

Na delavnici bomo raziskovali, kako velja razumeti izvoren partnerski konflikt, ki temelji v različnosti partnerjev – staršev. Spoznali bomo, kako z omenjenim konfliktom obogatiti družinsko življenje. Ne živeti v strahu pred nestrinjanjem, temveč se vselej čuditi nad zmožnostjo partnerja, da nas preseneti. Spomnili se bomo tudi na nujnost negovanja partnerske skupnosti, saj ta v nobenem trenutku ni samoumevna.

Za udeležbo na delavnici ni potrebno, da se je udeležita oba partnerja – starša, temveč se je lahko udeležite tudi samostojno. Delavnica je primerna tudi za ločene starše.