• Ali veste, kako se v otroku razvija samospoštovanje?
  • Vas zanima, kako vaše samospoštovanje vpliva na otrokovo?
  • Bi se radi naučili, kako olajšati razvoj samospoštovanja v družini

Še pred eno, morda dvema generacijama, so otrokov »jaz« pojmovali kot nekaj, kar morajo starši zatirati. Novorojenčke so imeli za nesocialna, egocentrična bitja, ki jih vodijo primarni instinkti; industrijska družba pa je imela najraje tiste ljudi, ki jih je bilo moč usmerjati od zunaj in so se uklanjali avtoritetam. Cena za to je bila velika: pomanjkanje samospoštovanja je postalo prava bolezen, ki je v marsikaterem pogledu prisotna še danes; s tem pa je povezano veliko nevrotičnih obolenj, zlorab, nasilja in zatiranja.

Danes vemo, da je zdravo samospoštovanje ne le pomemben pogoj za dobro počutje posameznika in za njegovo sposobnost vzpostavljanja in negovanja harmoničnih odnosov s soljudmi, temveč je to tudi najboljši psihosocialni »imunski sistem«, ki deluje zaščitno, ko se soočamo npr. s selitvijo, menjavo šole, ločitvijo, destruktivnim pritiskom vrstniških skupin, različnih odvisnosti in podobno. Poleg tega je zdravo samospoštovanje najboljša osnova za učenje – bodisi v igri ali pri pouku.

Otroci razvijajo svoje samospoštovanje pravzaprav v celoti iz sebe. Vsi ljudje se rodimo z zrncem samospoštovanja, ki začne kliti v trenutku, ko se otrok rodi, in nikoli ne neha rasti ter razvijati novih poganjkov in cvetov. Naloga staršev je, da dajo otroku prave spodbude – in da poskrbijo za to, da ne ranijo otrokove osebne integritete. Občutka samospoštovanja ne moremo drugim »dati«, lahko pa jim pomagamo, da ga začnejo razvijati – in za to ni nikoli prepozno!

V sklopu tega seminarja boste izvedeli veliko o tem, kako lahko spodbujate in podpirate svojega otroka, toda poleg tega morate vedno imeti v mislih dejstvo, da je v družinskem življenju pomembno samospoštovanje prav vseh družinskih članov. Če so starši odprti in zavestno vzpostavljajo razmerja s svojimi otroki, bodo tudi na lastni koži občutili, da otroci v veliki meri prav tako prispevajo k razvoju samospoštovanja odraslih. Vzgoja in skupno življenje je vzajemen proces, in naše samospoštovanje je v veliki meri odvisno od tega, kaj lahko drug drugemu damo. Otroci imajo enake potrebe kot odrasli: tako kot si starši želijo prispevati v življenju otrok, hočejo tudi otroci biti pomembni za življenje svojih staršev.