Medsebojno spoštovanje, Anja Kovač Ažman sprašuje J. Juula (Didakta, oktober 2009)

Z Jesperjem Juulom se pogovarja Anja Kovač Ažman (Didakta, oktober 2009)

1. Danes pogosto slišimo, da otroci ne vedo več, kaj je disciplina. Kaj disciplina zares je?

Enako kot »socialna kompetenca« je tudi disciplina beseda, ki nosi več pomenov. Ko govorimo o šoli, z njo pogosto označujemo dobro staro poslušnost, po kateri hrepenijo učitelji. Ta pomeni, da učenci storijo, kar se jim naroči, sicer se morajo soočiti s posledicami. Po drugi strani mnogim učencem manjka samodiscipline, ki je bistvena za učenje.

2. Učitelji v šolah pravijo, da bi bilo učiteljsko delo lahko lepše, lažje in bolj kakovostno, če bi bili otroci bolj disciplinirani. V kakšnih razmerah bi učiteljsko delo lahko zares postalo tako?

Strinjam se z učitelji. Toda za dosego takšnih delovnih razmer je potrebno obojestransko spoštovanje, kar je nekaj bistveno drugačnega od poslušnosti in ustrahovanja. Za začetek se morajo učitelji naučiti spoštovati vsakega posameznega otroka. Potem se zgodi to, kar nam potrjujejo mnoga leta izkušenj: 90% otrok se odzove z enakim – torej s spoštovanjem do učitelja. S strokovnim izrazom temu rečemo odnosna kompetenca.

3. Šole iščejo in preizkušajo nove vzgojne prijeme. Mislite, da lahko pričakujemo uspešne rešitve?

Bojim se, da uspeh ne bo izjemen, četudi je didaktični razvoj vedno pozitivna stvar. Temeljnih težav sodobnega šolstva namreč ne moremo rešiti z novimi pristopi k poučevanju.

4. Pravite, naj bodo starši svojim otrokom sparing partnerji. Kakšno vlogo naj zavzamejo učitelji?

To pravim za odnos med starši in najstniki. Idealna vloga učitelja bi bila nekaj podobnega. Toda uspešna je lahko samo, če se oboji, tako starši kot učitelji, naučiti vzpostavljati osebno avtoriteto.

5. Učitelji z dolgoletno učiteljsko prakso pravijo, da so se otroci spremenili in da jih ne obvladajo več. Kaj lahko naredijo za izboljšanje odnosov v razredu? In kako naj se tak učitelj spoprime s spremembami?

Razumem učitelje. V resnici se je zgodilo to, da otroci danes jasno in glasno izražajo svoje mnenje, čustva, pomisleke in nezadovoljstvo. Nočejo biti več samo učenci. V šolo prihajajo kot otroci, medtem ko učitelji še vedno vzpostavljajo odnose skozi (slabo) staro igro vlog.

Učitelji, ki si zares želijo spremeniti odnos z otroki, tako da bo bolj kakovosten, se morajo naučiti novih veščin – nove vrste vodenja. To se zadnji dve desetletji spreminja tudi v poslovnem in industrijskem svetu. Voditi ljudi – zlasti na način, ki ne temelji na vzbujanju strahu pred avtoriteto – je veščina, ki se je učitelji v teku izobraževanja sploh ne učijo.

Učitelji utegnejo posegati po tako imenovanih metodah »upravljanja z razredom«, a tudi uspešnost teh metod je v precej večji meri odvisna od tega, kdo je učiteljica, in ne kaj je.

Slovenski učitelji se s te vrste težavami danes srečujejo v razmerju do otrok. Kmalu bodo imeli enake težave v odnosu s starši. Kajti kako voditi pomenljiv in konstruktiven dialog s starši je še ena od vsebin, ki je učitelji v teku izobraževanja niso deležni. Če sodim po izkušnjah v Skandinaviji, bo morala družba bolje poskrbeti za učitelje – s tem mislim na to, da bo treba v njihovo temeljno izobraževanje uvesti spremembe, ki jim bodo omogočile izboljšanje socialnih in t. i. odnosnih veščin, in jim omogočiti stalno podiplomsko izobraževanje in usposabljanje ter supervizijo.

6. Če otrok od staršev ne dobi ustrezne podpore, mu lahko pri razvoju pomaga učitelj in posredno šola kot vzgojna ustanova?

Vedno bo obstajalo 5 do 10 odstotkov »nemogočih« staršev in otrok. Ampak na splošno govorimo o podpori in dialogu, ki sta več kot samo »motivacija«. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da so tudi med učitelji podpovprečni.

7. Staršem predlagate naj postanejo avtentični. Če so konstruktivne kvalitete v vseh odnosih enake, kakšen naj bo potem »pristen« učitelj?

Pristen učitelj zna vzpostaviti osebni odnos z otroki in starši. Do »polomije« v šoli redko pride zato, ker učitelj ne bi bil kos akademski plati svojega dela.

8. Šola ima pogosto negativni predznak. Učitelji in šolsko vodstvo so v konfliktu. Ni pravega delovnega ozračja. Učenci so nezadovoljni. Kako to spremeniti? Kako naj šola postane kakovostna?

Ne pozabimo, da je šola za otroke obvezna. Tako ni zato, ker bi bilo otroke treba prisiliti k učenju, temveč zato, ker je morala družba starše pred sto leti prisiliti, da so sploh začeli pošiljati otroke v šolo. VSEBINSKO NAROBE! To je v mnogih deželah pripeljalo do dokaj tragičnega položaja, kjer so se šole iz profesionalnih ustanov sprevrgle v birokratske ustanove. Če ustanovo, ki naj bi opravljala strokovno delo vodimo sledeč birokratskim vrednotam, bo strokovna raven nizka, strokovnjaki, ki tam delajo, pa nezadovoljni.

Državne in lokalne oblasti morajo spremeniti šolo v strokovno ustanovo, kar vključuje tudi strokovno vodstvo, ki bo bolje, kot je to zdaj, poskrbelo za svoje zaposlene. Otroci so v celoti odvisni od počutja in delovanja odraslih, ki jih vodijo – ne glede na to, ali gre za starše ali učitelje.

9. Zakaj si šolske oblasti, po vašem mnenju, v resnici ne želijo resničnih spremembe v tem, kako teče življenje v šoli? Dostikrat celo ovirajo ali onemogočajo učitelje, ki si prizadevajo za vsebinski premik v sami perspektivi…

Birokratske ustanove so po svoji naravi konservativne. Stremijo k nespremenljivosti in ne marajo sprememb. Iz izkušenj pa vemo, da se ta zelo destruktivni pojav lahko spremeni samo, če politika spodbuja in podpira kvalitativne spremembe, vodstvo šole pa zares deluje strokovno.

10. Se strinjate z večino odraslih, da so danes otroci težavni, agresivni, nasilni in vase zagledani?

Na površju se včasih zdi, da je res tako, toda ti otroci zgolj prenašajo posledice zbeganosti svojih staršev na eni strani ter pomanjkanja povsem človeških vrlin in odnosnih veščin pri svojih učiteljih. Oglejte si skandinavske šole in videli boste, da so tiste, ki so poskušale spremeniti otroke s pravili, kaznovanjem, discipliniranjem, klavrno propadle. Uspešne so zgolj šole, kjer jim je uspelo spremeniti kakovost vodenja. To je sicer dolgotrajen proces, vendar je veliko bolj uspešen od tega, ki ga doživljamo zdaj, ko se nemočni odrasli pritožujejo nad otroki.

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja