Moč pohvale in priznanja

(Karolina Radovanović)
Ljudje si pogosto močno želimo, da bi nas kdo pohvalil, vendar hkrati težko sprejmemo pohvalo in jo tudi z zadržki izrečemo drugim. Zakaj se radi odpovedujemo pohvalam, čeprav nam veliko pomenijo in koristijo?Ljudje potrebujemo odnose z drugimi ljudmi. Pomemben del vsakega odnosa predstavlja komunikacija, kako se počutimo v družbi drug drugega. Nekoga pohvaliti pomeni tudi, da mu izrazimo priznanje. Torej da opazimo njega ali njegove sposobnosti, ter ta občutek ali mnenje tudi povemo tej osebi. S pohvalo lahko izrazimo hvaležnost drugi osebi, ker nam je všeč v njihovi družbi ali ker posedujejo določene lastnosti, ki nam ugajajo. Kvalitetnih medsebojnih odnosov ni lahko vzpostavljati ter ohranjati. Kadar naletimo na odnos, v katerem se dobro počutimo, ga ne jemljimo za samoumevnega.

Psihoterapevt Zoran Milivojević vidi glavno funkcijo pohval v prepoznavanju, priznavanju ter potrjevanju določenih kvalitet pri odraslih osebah. »Z izražanjem pozitivnih sporočil v medsebojnih odnosih gradimo pozitiven odnos med dvema osebama«, razlaga Milivojević. Pohvale nam torej pomagajo pri vzpostavljanju boljših medsebojnih odnosov. Temeljijo na zavedanju in spoštovanju lastnosti, ki jih druga oseba poseduje, ali na prepoznavanju in spoštovanju osebe same.

Osnovne značilnosti pohval
Za dosego omenjenih plemenitih ciljev potrebujemo ustrezno poznavanje različnih vrst pohval ter njihovih namenov. Če smo v otroštvu prejeli dovolj raznovrstnih pozitivnih spodbud, bomo znali pohvale spontano umestiti v našo vsakodnevno komunikacijo. V nasprotnem primeru pa se lahko veščino izražanja pohval in samohval naučimo naknadno.

Pohvale, ki krepijo vedenje
S pohvalo, usmerjeno na vedenje, krepimo in utrjujemo določena vedenja, ki so nam všeč: »Lidija, večerja, ki so jo skuhala, je nadvse okusna!« Poleg tega pohvale učinkujejo tudi zelo spodbudno. Milivojević pravi, da ko izrečemo pohvalo, jasno izrazimo svoje mnenje o zaželjenjem vedenju in tudi povečamo možnost za ponavljanje takšnega vedenja, ki nam ugaja. Lidija bo najverjetneje z veseljem ponovno povabila gosta, ki opazi in ceni njen trud.

Pohvala, usmerjena na vedenje, se ne nanaša vedno le na rezultat, kot je v našem primeru Lidijin gost pohvalili že izdelan končni izdelek (večerjo). Dobrodošle so tudi podporne pohvale, s katerimi pomagamo osebi, da napreduje med nekim procesom v obvladovanju določene spretnosti: »Iztok, zelo vneto se pripravljaš na izpite.«

Pohvale namenjene osebi, takšni kakršni je
»Matej, ti si krasen človek. Lepo mi je v tvoji družbi.« (Le kdo si ne bi želel slišati podobnih besed od osebe, ki mu veliko pomeni?) Na osebo usmerjene pohvale sporočajo, da cenimo odnos z nekom in ga ne jemljemo za samoumevnega. S takšnim sporočilom se izražajo občutki ljubezni, spoštovanja in zaupanja v tuje sposobnosti, pravi Milivojević, ki hkrati opaža, da Slovenci na splošno izražamo zelo malo pohval, usmerjenih na osebo. O tem priča tudi naš jezik, kjer je največja in najpogostejša pohvala, ki jo starši namenjajo otroku: »Priden si.« Le-ta se nanaša na uboganje, torej je otrokov največji dosežek, kadar uboga. Ljubezen si takorekoč mora zaslužiti z ubogljivim vedenjem. Izjave tipa »Dober si (dobra oseba), vreden sam po sebi« pa so nam žal tuje in nimajo ustreznega mesta v vsakodnevni komunikaciji med starši in njihovimi otroci.

Razsežnost pohval in priznanj
Jesper Juul, danski družinski terapevt, v svoji knjigi Kompetentni otrok opozarja na pomembno razliko med samospoštovanjem in samozavestjo. V zvezi s tem delamo pogosto napako, ker pojma zamenjujemo. Tako skušamo s pohvalami, usmerjenimi na vedenje, krepiti otrokovo samospoštovanje. Pri tem otroka zgrešimo, saj se njegovo samospoštovanje nanaša izključno na osebo, kakršna je in ki doživlja svojo vrednost že samo v tem, da obstaja. Za visoko samospoštovanje nam ni treba narediti ničesar pozitivnega. »Jaz sem v redu. Pika.« Samozavest na določenem področju pa pridobimo s trdim delom in ustreznim odzivom, ki je lahko pohvala ali kritika. Vrhunski športnik je v svoji panogi lahko zelo samozavesten. »Sem odličen smučar. Osvojil sem že vrsto pomembnih medalj.«

»Pomembno je, da se ne slepimo, misleč, da s spodbujanjem otrokove samozavesti spodbujamo tudi njegovo samospoštovanje. To sta ločeni vprašanji.« opozarja Juul.

Na ta način lahko razumemo ljudi, ki se kljub uspehu na številnih področjih v sebi počutijo obupno – slabe in brez vrednosti. Dejstvo je, da so ti ljudje na različnih področjih sicer zelo samozavestni, a imajo nizko samospoštovanje. Brez medalj, statusa ali denarja se počutijo ničvredne. Po drugi strani obstajajo ljudje s t.i. ‘napihnjenim egom’. Ti so bili nenehno deležni pohval, vendar neustreznih in z napačnimi razlogi.

Pohvale otrokom
Če želimo krepiti otrokovo samospoštovanje, lahko veliko naredimo s samim priznavanjem otroka, takšnega, kakršen je, oziroma s pohvalo, usmerjeno na osebo. Takšna pohvala se lahko sestoji samo iz iskrenega pozdrava ali pristnega nasmeha. Sporoča, da smo drugo osebo uzrli in z njo podelili delček njenega sveta. S tem ji mi sporočamo, da ta oseba za nas nosi neko vrednost sama po sebi.

Veliko staršev zmotno misli, da njihovi otroci gotovo vedo, da jih imajo radi in zato smatrajo tovrstne pohvale za nepotrebne. Če ste vi med njimi, se vprašajte, ali se morda spomnite vsaj ene situacije iz otroštva, ko vam je bilo odveč slišati, da ste ljubljeni, takšni kakršni ste, ne da bi si pohvalo zaslužili s svojim vedenjem? Otroci za zdrav razvoj potrebujejo slišati vaše potrditve, spoštovanje in sprejemanje – in to vsak dan!

Nerealne pohvale
Kadar s pohvalami ne znamo spretno rokovati, se lahko hitro zgodi, da pretiravamo. »Ti si genij, kakršen se še ni rodil na tem svetu!« Težava nastane, da nihče (morda z izjemo osebnosti z narcisistično motnjo) ne bo nasedel. Smisel pohvale, tudi če je bil dobronameren, se izgubi v svoji nerealnosti. Še več, z nerealnimi pohvalami tvegamo, da bo oseba posumila, da nekaj skrivamo za bregom, opozarja Milivojević. Zato dobro prisluhnite raznim trgovcem ali zastopnikom, kako promovirajo svoje blago. Za iskreno pohvalo pač ne potrebujemo pretiravanja, temveč iskrenost.

Samopohvala
Kot namiguje slovenski pregovor »Lastna hvala, cena mala«, je sposobnost pohvaliti samega sebe v naši kulturi nezaželjena. Vendar je sposobnost pohvaliti sebe in svoje vedenje zelo pomembna za stabilnost in mentalno zdravje. Milivojević razlaga, da samohvala, tako kot samokritika v osnovi pomeni, da zavzamemo stališče do sebe in svojih dejanj. S tem postanemo manj odvisni od pohval in kritik drugih ljudi. Tako se lahko bolj zanašamo na lasten notranji kompas, ki je v skladu z našim vrednostnim sistemom in ne vrednostnim sistemom drugih ljudi.

Žal pa se veliko ljudi ne zmore pohvaliti iz različnih razlogov. Nekateri so bili deležni premalo pohval v svojem otroštvu in so prevzeli miselnost svojih staršev, da so pohvale nekaj slabega. Drugi se zmorejo pohvaliti le ob izjemnih dosežkih, ki jih morda lahko v vsem življenju preštejemo na prste, kar je odločno premalo za dober občutek v sebi. Spet tretji so sposobni samo pohval, usmerjenih na svoje vedenje, pri čemer pozabijo, da so kot osebe polne čudovitih kvalitet.

Tako kot ob storjeni napaki občutimo krivdo, je prav, da ob storjenem dobrem delu sebe pohvalimo. »Dobro sem se odrezal v konfliktu z ženo, ko nisem izgubil živcev.« In seveda se ne pozabimo kdaj pohvaliti tudi kar tako: »Dober človek sem.«

Splača se nam videti dobro v drugih ljudeh in na sebi
Sveta okoli sebe ne moremo drastično spreminjati, lahko pa močno vplivamo na to, kako se bomo počutili v njem. Naše počutje je odvisno od tega, kako dojemamo svet, v katerem živimo, in kakšno držo zavzemamo do sebe in ljudi, ki nas obkrožajo. Več ko vidimo pozitivnih stvari, prijetneje se počutimo. Prijetneje ko se počutimo, več dajemo tudi naši okolici.

Vsaka izrečena pohvala, če je mišljena iskreno, povečuje možnosti za kvalitetnejše odnose med ljudmi. Še več, pohvale in priznanja dejansko izvabijo najboljše v ljudeh. Zato je pomembno znati opaziti in posledično pohvaliti številne pozitivne stvari, ki nas obdajajo. Ker so dobre stvari zares tam. In ker dobro rodi dobro.

Kako pohvaliti ali izraziti priznanje?
1. Poskusite najti vsaj eno pozitivno lastnost na vsaki osebi, ki vam nekaj pomeni. Morda boste presenečeni, koliko pozitivnih stvari se nahaja okrog vas in tudi v vas.
2. V sproščenem vzdušju osebi naravnost povejte, kaj vam je všeč na njej.
3. Ne potrebujete opravičevanja, dokazovanja, okolišanja – samo iskrenost. (Če oseba misli, da se ji prilizujete, ji priskrbite to številko revije O Osebnosti).
4. Če imate težave, kako sestaviti primeren stavek, samo vnesite ustrezne besede namesto besed v oklepajih: (To) si (dobro) opravil. Ti si (pravi) (prijatelj). Ob tebi se počutim (sproščeno).
5. Vadite – vsak dan predstavlja novo priložnost, da se naučite pohvaliti.

Kako sprejeti pohvalo?
1. Najprej si končno odmislite, da je sprejeti pohvalo grdo in sramotno dejanje.
2. Ne glede na vaš odnos do vsebine pohvale, upoštevajte, da gre za mnenje druge osebe. Torej, če vam partner pohvali telo, ima pravico do takšnega mnenja, tudi če sami doživljate svoje telo drugače. (Mimogrede, se zavedate številnih kvalitet svojega telesa? Če vam imunski, gibalni in živčni sistem v glavnem delujejo, razmislite če morda niste preveč samokritični.)
3. Ne poudarjajte svoje ničvrednosti ali skromnosti z dokazovanjem, da se oseba strahotno moti, če v vas vidi kaj dobrega. Magična beseda, s katero se odzovemo na pohvalo, je »Hvala«.
4. Podobno kot pri kritiki, se vam ni treba avtomatično strinjati z izrečeno pohvalo (kljub temu, da se zanjo zahvalite). Sami boste presodili, ali ji boste verjeli ali ne.

* * * * * *

Članek je bil objavljen v 27. številki revije “O osebnosti”.

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja