Vzgojite optimističnega otroka

(Špela Keber)
Znanstveno dokazano starši lahko vplivamo na to, ali bo naš otrok odrasel v zadovoljnega človeka ali ne.Spoznanje, ki lahko osvobaja, a hkrati polaga veliko odgovornost na ramena staršev. Po zaslugi nevroznanosti in večletnih raziskav o možganih primatov in drugih živali smo spoznali, kako različni načini vzgoje vplivajo na možgane otrok. »Zdaj vemo, da lahko na milijone pomembnih trenutkov, ki jih otrok doživi s starši, ustvari sisteme in kemične procese, ki bodo otroku omogočili, da bo imel zelo bogato življenje,« je v uvodu v knjigo “Znanost o vzgoji” zapisala Margot Sunderland, direktorica oddelka za vzgojo in izobraževanje v londonskem Centru za duševno zdravje otrok.

Pomembno prvo leto
Človeški možgani so sestavljeni iz treh delov – iz prastarih plazilskih, sesalskih in racionalnih možganov. Z vzgojo in načinom odzivanja na otroka močno vplivamo na to, kateri del možganov bo najpogosteje aktiviran. Odločilna rast možganov poteka v prvih letih življenja, ko je končane kar 90 odstotkov te rasti pri človeku. Pri približno sedmih letih se ustvarjanje povezav v možganih upočasni. Nekateri novorojenčka zato imenujejo kar »zunanji plod«, saj je velik del otrokovih možganov še neizoblikovan. »Ko se otroci rodijo, imajo dvesto bilijonov možganskih celic, vendar je v zgornjih predelih možganov med njimi zelo malo povezav. Prav od teh povezav bo zelo odvisna čustvena in socialna inteligenca vašega otroka in prav nanje imate kot starši zelo velik vpliv,« razlaga Margot Sunderland.

Ravno zaradi tega, ker večji del dojenčkovih možganov dozori šele po rojstvu, je prvo leto življenja za njihov razvoj izredno pomembno. Na povezave med celicami zelo vpliva okolje, v katerem otrok odrašča. Tako ljubeče in razumevajoče okolje spodbudno vpliva na razvoj otrokovih možganov, medtem ko nasilje nad otrokom lahko spodbudi razvoj agresije in strahu. »Zato je način, kako poslušate otroka, se z njim igrate, ga ljubkujete, tolažite in se odzivate nanj, kadar je poreden, izjemno pomemben. Prav od vašega odnosa do njega je odvisno, ali bo otrok pozneje v življenju uspeval ali pa bo neuspešen,« opozarja Margot Sunderland. Zelo pomembno je, da starši upoštevamo otrokove čustvene potrebe, saj bomo s pravilnim odzivom nanje otroku omogočili razvoj ključnih povezav v možganih, ki mu bodo v odraslih letih pomagale pri obvladovanju stresa in jeze ter ustvarile prijazno in sočutno naravo človeka, ki bo imel voljo, da uresniči svoje sanje.

Jok potrebuje tolažbo
V prvih letih življenja imajo zaradi neizoblikovanosti zgornjih predelov možganov glavno besedo spodnji predeli. S tem vedenjem bomo morda laže razumeli izbruhe besa in kričanje pri svojem otroku. S takšnim vedenjem nas otrok ne želi razjeziti, otrok ni poreden, v resnici samo še ni sposoben obvladati svojih čustvenih izbruhov. Zato potrebuje našo pomoč, da se lahko pomiri. Če je ne dobi, se mu v možganih ne razvijejo povezave, ki omogočajo učinkovito obvladovanje stresnih okoliščin. Tako nekateri odrasli v čustvenem razvoju obtičijo na stopnji malčka. Ko starši otroka ljubeče objamemo, sprožimo pri njem nastajanje kemičnih snovi, kot so oksitocin in opioidi, zaradi katerih se počutimo dobro. Če se na otrokovo stisko starši odzovemo s kritiziranjem in vpitjem, onemogočimo ustvarjanje teh hormonov in s povzročanjem dolgotrajnega stresa za vedno negativno zaznamujemo otrokove možgane.

Spodbudimo radost
Poznate ljudi, ki kar prekipevajo od življenja in v katerih družbi je vedno tako zelo prijetno? Najverjetneje so bili deležni vzgoje, ki jim je redno sprožala intenzivne pozitivne kemične procese v možganih in aktivirala stanje intenzivne pozitivne telesne vzburjenosti. »V možganih imamo osnovni genski sistem za radost, kako se bo razvil, pa je odvisno od interakcije genov s socialnimi izkušnjami. Poskrbite, da bo vaš otrok redno doživljal zanimive izkušnje, namesto da bi se dolgočasil. Tako se bo razvil v radovednega, motiviranega človeka, ki bo znal polno živeti,« svetuje avtorica knjige. Otroku zagotovimo spodbudno okolje, ki ga lahko raziskuje, domišljijske in ustvarjalne igrače in prijatelje, s katerimi se bo lahko sporazumeval. Za to ne potrebujemo veliko denarja. Lastne ideje, s katerimi jim lahko pomagamo na začetku, igranje v naravi, voda in mivka so zmagovalna kombinacija. Ne prenatrpajmo otrokovega urnika s strukturiranimi dejavnostmi pod vodstvom odraslega, kot so učenje igranja inštrumenta, tujega jezika, tečaj plavanja. Vse te dejavnosti so priporočljive, vendar je pomembno, da otroku ostane dovolj časa za svobodno, sproščeno igro, ki jo bo vodil otrok sam.

Naravna obramba pred stresom je dokazano tudi telesna interaktivna igra, kot sta ravsanje in ruvanje. »Gre za razigrano, živahno igro, ki lahko otroka resnično vzradosti in pogosto povzroči, da izbruhne v silovit smeh in cvili od zadovoljstva. To obliko socialne igre se igrate z otrokom, kadar mu pritisnete usta na trebuh in pihnete zrak, ga mečete v zrak, vrtite ali žgečkate,« razlaga Sunderlandova. S tem ko bomo v otrokovih možganih čim večkrat aktivirali sistem za igranje, bomo pomagali, da se bo razvil v odraslega človeka, ki bo sposoben v odnose vnašati veselje, igrivost in humor.

Ljubimo iz vsega srca
Več topline bomo vnašali v naš odnos z otrokom, več brezpogojne ljubezni in naklonjenosti mu bomo pokazali, bolj se mu bodo v možganih sproščali opioidi, oksitocin in prolaktin – kemične snovi, ki pripomorejo k dobremu počutju in globokemu stanju zadovoljstva. Otrok se bo dobro počutil v svoji koži. »Otrokov občutek o lastni vrednosti temelji na intenzivnih trenutkih, ki ste jih preživeli samo z njim,« zatrjuje Margot Sunderland. »Posledici pomanjkanja ljubezni pa sta slab občutek glede lastne vrednosti in zmanjšana socialna samozavest v širšem okolju. Zelo pomembno je, da otrok vzljubi starše, ker se ta ljubezen zelo pogosto prenese na ljubezen do življenja,« dodaja. Poskrbimo, da bo v naši družini dovolj ljubkovanja in intenzivnih skupnih trenutkov, ko bo vsa naša pozornost namenjena le otroku.

Pomen socialne inteligence
Socialna inteligenca, ki nima nič opraviti z bistrostjo, pomeni sposobnost ustvarjanja globljih človeških odnosov in je ključna za duševno zdravje in srečo našega otroka. Glavna področja socialne inteligence, kot jih opisuje Margot Sunderland, so: umetnost komuniciranja, sposobnost za pogajanje, reševanje nesoglasij in sijajno igranje v moštvu ter sposobnost za sočutje in zanimanje za druge. Za razvoj socialnih veščin lahko začnemo skrbeti že takoj od rojstva naprej. Z našim dojenčkom se pogovarjajmo iz oči v oči, z otrokom delimo njegovo zanimanje za stvari v okolici, poiščimo primerne besede, s katerimi bomo otroku pomagali povezati občutke z mislijo, vsak dan si zagotovimo čas, ki bo namenjen kakovostnemu pogovoru z otrokom, v sporih posredujmo mirno in razsodno, izognimo si kritiziranju in obtoževanju.

Bodimo dober zgled
Sicer pa ne pozabimo, da smo največji zgled otroku prav sami. Ima nas neskončno rad, kot starši imamo glavno vlogo v njegovem življenju, zato otrok vse, kar delamo, srka z neverjetno močjo. Če smo sami mirni in zadovoljni, če se s težavami spoprijemamo konstruktivno, če znamo na svet gledati skozi svetla očala, bomo otroku predali dragoceno izkušnjo, kako je živeti optimistično naravnano. Zavedajmo se, da ne glede na to, kaj poskušamo otroka naučiti z besedami, štejejo zgolj naša dejanja, ton našega glasu, občutja, ki jih čutimo, vzdušje, ki vlada v našem domu. Pred otrokom ne moremo igrati in se pretvarjati. Kadar kot starši čutimo, da smo izčrpani, depresivni, nesrečni, poiščimo podporo, vzemimo si čas zase, ki ga nujno potrebujemo, da si znova napolnimo baterije ter si povrnemo duševno in telesno ravnotežje.

* * * * * * * * * * * * * * * * *

POKAŽITE OTROKU LJUBEZEN:
Vsi starši imamo radi svoje otroke, vendar to ni dovolj. Ljubezen je pomembno tudi izraziti tako, da bo otrok to občutil kot ljubezen.
– Otroka ljubeče objemite in objema ne popustite dokler ne začutite, da začne otrok popuščati objem.
– Otroku povejte, kako zelo radi ga imate, kako je vaše življenje zaradi njega bogatejše, kako ga imate radi točno takšnega kakršen je.
– Spodbudite ga k smehu. Pritisnite mu usta na trebuh in pihnite zrak, primite ga za roke in se skupaj vrtita, delajte se, da mu boste odgriznili nogo…
– Pokažite zanimanje za otroka, za stvari, ki jih dela, za njegove misli, za njegova čustva. Kadar vam kaj navdušeno razlaga, ga pozorno poslušajte in ne delajte zraven drugih stvari.

* * * * * * * * * * * * * * * * *

Članek je bil objavljen v reviji “O Osebnosti”, številka 32, marec 2009.

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja