Za kaj v resnici gre pri visoki občutljivosti in kako se to odraža na otroku

Če so neobčutljivi odrasli prepričani, da so visoko občutljivi otroci le »razvajenčki, ki si izmišljajo težave tam, kjer jih ni«, empatični starši visoko občutljivih ali visoko reaktivnih otrok vemo, da so otrokove stiske še kako realne. Pa čeprav gre le za gumico na hlačah, ki tišči, ali preglasno okolje, v katerem otrok enostavno »zmrzne« ali »znori«.

Kaj pravzaprav je visoka občutljivost, kako pogosta je in kako jo prepoznamo? Predavateljica bo predstavila razliko med t. i. »razvajenostjo« in visoko občutljivostjo, pri tem pa se usmerila predvsem na prednosti visoko občutljivih otrok. Četudi je namreč življenje z njimi lahko zelo naporno, starši prevečkrat pozabljamo na vse pozitivne lastnosti visoke občutljivosti.

Pri tem se bo usmerila tudi na praktične smernice, kako se lotiti odnosa z visoko občutljivim otrokom, kako mu starši lahko zares pomagamo – kaj je dobro početi in kaj ne, kako prepoznati stanje hiperstimulacije, kako vsakodnevno poskrbeti za pravo dozo dražljajev iz okolja in kako ga naučiti dobro poskrbeti zase tudi izven doma (v vrtcu, šoli, na obiskih in pri prijateljih ipd.).

Biti empatičen starš še ne pomeni, da bomo svojega visoko občutljivega otroka zavili v vato, pa vendar ga moramo naučiti, kako sprejeti in živeti z lastno visoko občutljivostjo tudi takrat, ko nas staršev ni ob njih.

Srečanje vodi Helena Primic – filozofinja in urednica Ringaraja ter redna sodelavka Familylaba Slovenija, ki se je pri svojem delu usmerila predvsem na visoko občutljive in introvertirane otroke.