Za uspešne odnose, Jesper Juul

Z Jesperjem Juulom se je pogovarjala Manuela Palla

Gospod Juul, če želimo prevzeti voditeljsko vlogo, je poznavanje medčloveških odnosov izredno pomembno. Kaj moramo vedeti kot vodja?

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se moramo zavedati, kako naša osebnost vpliva na odnos z drugimi ljudmi. Pogosto je za medčloveške odnose naša osebnost pomembnejša kot poklic, ki ga opravljamo. Ljudje večinoma ne moremo oz. nismo pripravljeni spreminjati svojih značajskih lastnosti, vendar je za izboljšanje odnosov veliko že to, da se jih zavedamo. Kakovost odnosa med uslužbenci na vodilnih položajih in njihovimi sodelavci je odvisna od osebe z večjo močjo, formalne ali neformalne. To pomeni, da so vodilne osebe odgovorne za medčloveške odnose, torej tudi za človeško kulturo znotraj organizacije. Enako odgovornost imajo starši v družini. Znotraj delovne organizacije, naj bo to tovarna, odvetniška pisarna, restavracija ali šola, je kakovost človeške kulture ključnega pomena.

Torej: če poznamo svoje meje in se zavedamo svojih medčloveških kvalitet, lahko izboljšamo svoje vodstvene sposobnosti in omogočimo zaposlenim, da izkoristijo ves svoj potencial.

Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na razvoj vodstvenih sposobnosti, so poleg poklicnih izkušenj in poznavanja dela dostopnost, avtentičnost in osebna odgovornost.

Ste družinski terapevt, vodja 60 zaposlenih – in dedek. Je vodenje odraslih primerljivo z vodenjem otrok?

V obeh primerih prihaja do konflikta med potrebo po prilagajanju in individualnostjo. Otroci se učijo z opazovanjem in posnemanjem staršev, manj s pogovorom. Podobno je v podjetju. Direktorji prenašajo svoje vrednote in poglede na uslužbence. Po naravi sem garač in opažam, da mojo delovno predanost posnemajo tudi moji sodelavci. Ta fenomen se pojavlja v vseh podjetjih. Uslužbenci na vodilnih položajih s svojim vedenjem vplivajo na delovanje celotne skupine.

Zakaj je v odnosih tako težko določiti končnega zmagovalca?

Ker smo odvisni drug od drugega. V pomerjanju moči z drugimi lahko sicer zmagamo, a posledično izgubimo njihovo zaupanje in pripravljenost na delo.

Zakaj ste prepričani, da je doba avtoritarnega vodenja minila?

Ker vedno manj ljudi pristaja na model predindustrijske družbe, ki je zavračala individualni pristop, integriteto in razvijanje lastnih potencialov.

Kako si pridobimo naravno avtoriteto?

Tako, da sprejemamo in upoštevamo povratne informacije, ki nam jih posredujejo drugi, ter krepimo samospoštovanje. To lahko dosežemo na različne načine: s treningom vodenja, coachingom in zavestnim terjanjem povratnih informacij. Najboljše okolje za pridobivanje teh kompetenc je lastna družina in ožji krog prijateljev, saj tako razvijamo samospoštovanje, ki je temelj osebne avtoritete.

Kakšno vlogo ima moč v medčloveških odnosih?

Moč prinaša odgovornost! Kadar v družinskem in poklicnem odnosu prevzamemo vlogo nadrejene osebe, smo sami odgovorni za kakovost odnosa. Podrejeni lahko na odnos vplivajo, a vodilna oseba določa ton, razpoloženje in kulturo tega odnosa. Sodelavci v organizaciji ta način posnemajo in prenašajo na druge odnose, na primer na odnos z vajenci, dobavitelji in strankami.

Kaj je nujno potrebno za dober odnos med vodilnimi osebami in uslužbenci, med starši in otroki ter med pari?

Poleg dostopnosti, avtentičnosti in osebne odgovornosti (t. j. sposobnosti in volje, da smo odgovorni za svoja dejanja in odločitve) je najpomembneje, da pokažemo iskreno zanimanje za drugo osebo in poskušamo najti v njej tisto, kar lahko obogati naše poklicno in zasebno življenje.

Kako lahko ljudje na vodilnih položajih ustvarijo toplo ozračje, v katerem prevladujejo dobri odnosi z zaposlenimi?

Zavedati se morajo, da odnosi nastajajo bodisi na osnovi prijaznosti in empatije bodisi z medčloveškimi trenji in konflikti Oboje je enako pomembno in nobeno ni »boljše« od drugega.

Kako vzpostavimo pristen dialog?

Pomembno je, da pozabimo na svoj »ego« in se odpremo osebi, ki nam stoji nasproti. Odločitve moramo sprejeti šele po dialogu. Umetnost dialoga je v sposobnosti prepoznavanja samega sebe v drugi osebi.

Zakaj so družine, v katerih vladajo dobri medsebojni odnosi, za podjetja vse bolj pomembne?

Ker se družinski odnosi nas in naših sodelavcev zrcalijo na delovnem mestu. Tipičen primer je ločitev. Tudi ločitev, ki poteka brez večjih zapletov, vpliva na delovne sposobnosti vpletenih. Pri odraslih pada produktivnost pri delu, otroci dosegajo slabše rezultate – njihova uspešnost se v 18 mesecih zmanjša za kar 40 odstotkov. Podjetniki lahko naredijo korak naprej, tako da družine zaposlenih vključijo v politiko podjetja kot vir, jim pokažejo, da so dobrodošli. Pri usklajevanju dela in družine ter s tem pogojenega stresa ne gre le za preprost izračun porabljenega časa in energije. Pomembno je, da preprečujemo in razvijamo. Odločilnega pomena so odnosi, ki jih gojimo v skupini. Stres ni nujno le odsev službenega stanja, zato se z njim najlaže spoprimemo v družini. Dandanes, ko se klasične družbene vloge ženske in moškega spreminjajo in pri vzgoji otrok in mladostnikov zaznavamo veliko negotovost, so starši pod velikim pritiskom, ki vpliva tudi na delovno okolje. Ne glede na to pa so znanstvene raziskave pokazale, da so družinski ljudje v svojem poklicu uspešnejši in boljši kot samski. Za podjetja in organizacije je torej priporočljivo, da se bolj posvečajo družinam zaposlenih in jim, če je to potrebno, nudijo podporo.

Intervju je bil objavljen v časopisu Alpha, Der Kadermarkt der Schweiz, 7./8. april 2012.

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja