Divje zveri in mali princi

(Breda Sobočan) Spol je pomembna dimenzija naše identitete. Določi izkušnje, ki nam bodo na voljo. Nikoli ne bomo občutile, kaj pomeni odraščati kot fant, če smo rojene v ženskem telesu, in obratno. Spol določi tudi del izkušenj, ki jih ne moremo posvojiti, lahko pa se zanje zanimamo in o njih povprašamo. Del moškosti oziroma ženskosti je biološke narave, del pa ustvarjata družba in okolje, v katerem odraščamo. Zahodna civilizacija je zgodovina patriarhalne ureditve, ideologije, ki se celo bolj kot na spol osredotoča na moč. Moškim na podlagi anatomije pripiše večje sposobnosti za upravljanje in nadzorovanje vseh domen javnega in zasebnega življenja. Patriarhalnih odnosov ne moremo razložiti samo z nameni (dobrimi ali slabimi) posameznih moških in žensk, saj obstajajo tudi globoko v družbenih inštitucijah in navadah v družbi. V sodobnem času so odnosi med spoloma še bolj kompleksni, saj mnoge patriarhalne bitke ostajajo globoko skrite. Še vedno gre za prikrite vzorce obvladovanja. Moški pogosto nima osebnih teženj, da bi prevladal. Vendar sprejemljiva (ali celo od žensk zaželena) moškost vsebuje dominacijo, če je ta zmerna in ni nasilna. Enako idealna ženskost ni povsem pasivna, lahko vsebuje agresijo in iniciativo, da le ni usmerjena proti moškim. Fantke socializacija od najzgodnejšega obdobja sistematično oddaljuje od njihovega čustvenega sveta in jih potiska v predpisano podobo moškosti. Otroci, ujetniki ljubezni Sodobni moški spreminjajo svojo udeleženost v odnosih. Največje premike opažamo na področju očetovstva. S svojimi otroki vstopajo v bolj pristen, bližnji odnos. Istočasno pa opažamo pojav, ko je postalo očetovstvo “prostovoljna” kategorija. Za razliko od mater očetje niso deležni družbenega, moralnega pritiska, da to vlogo izpeljejo, če so si jo zadali. Za mnoge je dilema,...