Med doslednostjo in odgovornostjo

(Piše: Mojca Grešak)   Mama se je z osemletnim sinom odpravila na izlet v bližnje hribovje. Že doma je vrgla v avto palice, čeprav jih fant ni hotel. »Za vsak slučaj, kaj pa če si premisli,« je pomislila, kot pač vse skrbne mamice na tem svetu rade pomislimo. Ob vznožju hriba mu jih je ponovno ponudila in mali jih je tokrat sprejel. Na poti navzdol pa jih na lepem ni več hotel nositi, češ da jih itak ni hotel vzeti s sabo. Začel je jokati, kričati in cepetati, mamo pa zmerjati, zakaj da ga je prisilila, da mora nositi gor in dol te »butaste palice«… Kako reagirati?   a) »DOSLEDNA« različica: »Ne, sam si jih vzel in jih boš sam tudi nosil!« Bolj ko je mama to poudarjala, bolj je deček postajal besen. »Ne bom več poslušala, kako se mi dereš na ušesa! Lahko pa palice pustiš tukaj – jih bo pač vzel kdo, ki jih bo znal ceniti.« Dečku rešitev seveda ni dišala in je še močneje jokal in besnel. Mati se je počutila nemočno, bila je jezna, otrok pa tudi. Bil je enako prepričan v svoj prav kot mama in oba sta vztrajala pri svojem. Mati je želela biti »dosledna« z namenom, da bi se otrok naučil sprejemati posledice svojih odločitev. Otrok pa je bil – v nejasnem dvomu, ali je to sploh res bila njegova izbira – zvest svojim občutkom, ki jih pri svojih letih ni znal izraziti z besedami.   b) ODGOVORNA različica: Mama bi lahko počepnila k njemu in ga vprašala: »Kaj te tako jezi? To, da moraš nositi palice tudi navzdol, ali to,...

Doslednost pri vzgoji

(Lidija Liberšar) Ko sem prvič postala mama, sem občutila porod kot levitev iz bube v drug organizem. Danes vem, da se je zame in mojega moža proces velike preobrazbe in osebnega zorenja v tistem trenutku pravzaprav šele pričel. Nisva povsem dobro vedela, kaj vse naju čaka, pripravljena pa sva bila dati vse od sebe, da bova dobra starša, vredna svojih čudovitih otrok.Že prej sva razmišljala in brala o tem, kako vzgajajo dobri starši. Ugotovila sva, da pravzaprav vsi, tako laiki kot strokovnjaki, menijo, da je za resnično dobre starše potrebna doslednost: dosledni starši – srečni otroci!Pa preverimo v SSKJ-ju. Doslednost je lastnost/značilnost človeka, ki vedno ravna po določenih načelih. Dosledna vzgoja oz. doslednost v vzgoji pomeni, da imamo principe in načela oziroma trajna etično-moralna izhodišča, iz katerih izpeljujemo posamezne rešitve za različne življenjske – tudi vzgojne – izzive. Z doslednostjo mislimo predvsem to, da se v določeni situaciji vedno odzovemo na enak način, na vzdrževanje reda, discipline, strukture in da vztrajamo pri tistem, kar govorimo, počnemo, mislimo in verjamemo. Le kdo si v življenju ne želi varnosti, reda, miru, pravičnosti, poštene obravnave? Če je življenje skupek iger, ki jih igramo, potem doslednost pomeni, da se lahko igramo po jasnih in znanih pravilih. Doslednost je dobra, saj nam omogoča fair play. Igra povsem brez pravil v resnici sploh ni zabavna in če je okoli nas sam kaos, se sploh ne moremo igrati! Z možem sva si doslednost v vzgoji sprva predstavljala zelo preprosto. Nekako v duhu taščine tašče, petindevetdesetletne prababice Karle, ki pravi, da je za otroka dobro, da gre spat vedno ob isti uri, da so obroki ob uri,...