Zakaj je šola “beda”

Otroku slikamo šolo kot prostor, kjer bo luštno, kjer se bodo učili zanimive stvari, spoznali nove prijateljčke, učiteljice bodo krasne in vse bo super. A take šole ni. “Otrokom ne predstavljajte šole kot nekaj drugega, kar realno je. V šoli se bo dogajalo kaj zabavnega in družabnega, ampak bo tudi in predvsem delo,” staršem pred vstopom otrok v šolo na srce polaga Darja Barborič Vesel, socialna pedagoginja z dolgoletnimi izkušnjami dela z otroci in družinami v šoli ter kot svetovalka pri Familylabu. Otrokom navadno rečemo: “Zdaj si velik, greš v šolo, nekaj novega bo prišlo”, kar je po besedah Barborič Veselove primeren odziv, saj predstavlja vstop v šolo prehod v novo obdobje, na kar so otroci ponosni. Težava nastopi, ko predstavimo otroku šolo kot prijetno institucijo, kar pa to nujno ni. “To je podobno kot prikazovanje zakonskega razmerja kot končnega produkta neskončne romantične ljubezni, kjer bo vse samo še lepše.” Prav tako ni primerno, da otroka strašimo z besedami: “Zdaj se začenja resno delo, konec je igre in veselja“. Tudi to ni realno, veliko bo treba sedeti in delati, se bo pa otrok marsikaj novega naučil in marsikaj novega počel,” razlaga Barborič Veselova.“Seveda bo še vedno veliko zabave, a se bo ta počasi umikala v popoldanski čas, kot je pri odraslih ljudeh.” Za prvošolčke je najbolj težko, da morajo sedeti Prehod iz šole v vrtec se pozna tudi po drugačni retoriki, ko učitelji govorijo, da je nek otrok priden, da dobro dela, kar je pogosto v nasprotju s predstavami staršev, ki so razočarani, ko ugotovijo, da šola ni takšna, kot so si predstavljali. “Šola je sistem, tako pri nas,...

Mnogim managerjem manjka sposobnost empatije

Časi avtoritarnega vodenja so mimo – tako v družinah kot v podjetjih. O tem je prepričan priznani danski družinski terapevt Jesper Juul. Pogovor o pomenu socialne kompetentnosti, o težavi, da kot menedžer predaš odgovornost, in rastočem pomenu družine za podjetja. Z Jesperjem Juulom sta se pogovarjala Gesine Braun in Michael Leitl, urednika Harvard Business Managerja.    Gospod Juul, ste družinski terapevt, šef šestdesetih sodelavcev – in dedek. V kolikšni meri je vodenje otrok in odraslih primerljivo? V obeh svetovih gre za konflikt med prilagajanjem in individualnostjo. Otroci se veliko bolj kot po besedah učijo po zgledu svojih staršev. V podjetjih je podobno. Menedžerje zaznamujeta njihovo poreklo in vzgoja, ti pa podjetju ali oddelku dajo svoj pečat. Jaz na primer sem človek, ki gara kot konj, z mojimi sodelavci pa je podobno. Ta pojav boste našli v vsakem podjetju. Voditelj s svojim odnosom določa, kako deluje celotna skupina. Ampak danes obstajajo že neštete predloge in orodja, ki menedžerjem omogočajo moderno vodenje. Torej skupinsko usmerjeno, ki temelji na samoodgovornosti in bolj usmerja kot določa. Zna tako voditi samo tisti, ki je takšen tudi zasebno? Najlepše pri človeku je njegova zmožnost učenja. Vendar za spremembe potrebujemo čas – in zunanjo pomoč. Po navadi je tako: kdor na primer doma nastopa bolj patriarhalno, torej uporablja in zastopa moč, v pisarni ne bo spremenil svoje narave. Morda bo sčasoma in pod vplivom sodobnih konceptov vodenja postal bolj prijazen. Več pa ne. Zato tudi veliko teh konceptov vodenja ostaja revolucionarnih le na papirju. Ni dovolj, da preberemo nekaj o novi metodi in se odločimo: zveni dobro, preizkusil jo bom. Kdor se želi naučiti kaj novega, mora intenzivno...

Postanite odgovorni za podjetje in svojo kariero

Anita Arnuš Podjetja vse pogosteje štejejo odgovornost med svoje temeljne vrednote.  Pa res vemo, kaj to pomeni?   Navadno nimamo težav z razumevanjem družbene odgovornosti, medtem ko teže sprejemamo osebno odgovornost. Te nikoli ne moremo zanikati. S psihološkega vidika je smiselno, da to odgovornost prevzamemo nase, sicer bi nedvomno privolili v vlogo žrtve. Podobno kot so za odnose v družini najprej odgovorni starši, so za odnose v podjetju najprej in najbolj odgovorni vodje. Seveda pa v podjetjih nismo zaposleni otroci, kar pomeni, da je za klimo in odnose v podjetju soodgovoren vsak izmed nas. Pri odgovornosti v podjetjih poudarjamo tako odgovornost, ki izhaja iz položaja moči (vodstveni kader), kot odgovornost vsakega izmed nas za lasten karierni razvoj. A če vodstvo podjetja z ustrezno strategijo, kulturo v podjetju, organizacijo poslovnih procesov, sistemom nalog in odgovornosti ter predvsem z ustreznim vodenjem in odnosom do sodelavcev ne ustvari primernega okolja, bodo še tako odgovorni posamezniki težko vzdrževali visoko raven odnosov, motiviranosti in nasploh zavzetosti. Zato sta začetek in konec ustvarjanja dobrih odnosov v podjetju predvsem v rokah vodij, ne gre pa zanemariti, da je za dobre odnose odgovoren tudi vsak posameznik. Splača se, da zaposlenim prepustite nekaj odgovornosti Vsakemu podjetju se splača, da zaupa sodelavcem. K temu sodi tudi to, da jim prepusti odgovornost za svoje delo, za sprejemanje odločitev na vseh ravneh in za rezultate dela. Če prevzamem odgovornost in v svojem delu vidim smisel, se počutim pomembnejšega za podjetje in družbo. To je največji motivator za ljudi. Če pa moram samo ubogati, nimam veselja, ne morem in ne smem se razvijati, nazadnje trpi ustvarjalnost celotnega podjetja. Seveda tega ne smemo enačiti...

Po starševski nasvet na svetovalni telefon

Svetovalna linija Halo, Familylab je prva pomoč za starše, ki čutijo, da so se pri vzgoji svojih otrok znašli na razpotju. Kaj lahko kot starši naredite, da bo vaš odnos z otroki drugačen? Svetovalna linija je lahko odlična “triaža”, nam je v pogovoru povedala Ivana Gradišnik, soustanoviteljica in vodja ustanove Familylab Slovenija. Brezplačno svetovanje po telefonski liniji poteka dvakrat na teden, takrat so njihove linije ves čas zasedene, razumljivo, saj vsak pogovor traja najmanj pol ure. Njihovi pogovori so individualni in ne potekajo, kot pravi Gradišnikova, po nekih univerzalnih instant recepturah. “Za vsakega si je za začetek treba vzeti dovolj časa, da sploh ugotovimo, kaj je zares težava – in kdo jo ima.” Velikokrat se namreč izkaže, da izvirna težava sploh ni vedenje otroka, zaradi katerega so starši poklicali. “Mnogi starši se kar hitro zavejo, da gre v resnici za simptom – in da otrok s svojim vedenjem kratko malo poskuša staršem oziroma odraslim okrog sebe sporočiti nekaj pomembnega, česar iz takšnih ali drugačnih razlogov ne more izraziti bolj neposredno ali zgolj verbalno. Zato pa pravimo, da je otrokovo vedenje za starše najbolj dragoceno takrat, ko se zdi najbolj razdiralno.” Prav v tej razdiralnosti se skriva pomembno sporočilo za starše, naloga odraslih pa je, da to sporočilo dešifrirajo ter hkrati prevzamejo odgovornost za kakovost odnosov in čustvenega ozračja v družini. “Vedenje otrok, naj bo prijetno ali razdiralno, je vedno enako pomembno za razvoj in zdravje staršev, kot je vedenje staršev pomembno za razvoj in zdravje otrok. Interakcija med odraslimi in otroki naj bo proces vzajemnega učenja. To je najdragocenejši moment tega, čemur pravimo vzgoja.” Ivana Gradišnik odrasle, ki pokličejo,...

Misleci za jutri

ZA SPOŠTOVANJE GRE Danski družinski terapevt Jesper Juul pomaga odraslim pri reševanju enega najtežjih problemov sodobnega časa: kako ravnati z otroki. Jesper Juul deluje kot svetovalec, pedagog in terapevt v mnogih deželah Evrope, med drugim tudi v begunskih taboriščih Na kavču udobno leži ženska in bere. Nenadoma se iz sosednjega prostora zasliši glasna glasba – mož je spet navil ojačevalnik do konca. Ženska stopi k njemu in zavpije: »Kolikokrat ti bom morala še reči, da mi gre hrup na živce?! Za kazen danes ne smeš gledati Športnega pregleda!« Kazen mora biti, si misli, kazen je vzgojna. Sicer se nikoli ne bo ničesar naučil. Danski družinski terapevt Jesper Juul ima rad takšne zgodbe. Ker te najbolje ponazarjajo resničnost, pa naj zvenijo še tako nesmiselno. Kajti veliko odraslih se obnaša tako kot ta ženska. Razlika je le v tem, da je na drugi strani ponavadi otrok. Večina namreč še vedno verjame, da je to vzgoja. Napaka, pravi Juul. Vzgajamo tako, da pokažemo otrokom spoštovanje. Potem ga dobimo tudi nazaj. Jesper Juul stoji v velikem podstrešnem prostoru na severu Münchna. Pred njim sedi štirideset pozornih poslušalcev, očetov, mater in mladostnikov, ki jih druži predvsem ena stvar: nesoglasja. Nekaj med temi starši in njihovimi otroki se ne vrti v pravo smer in ta sproščeni 60-letnik z velikim trebuhom in smešnim danskim naglasom bi jim rad pomagal, da bi kolesje spet spravili na pravi tir. Že trideset let se Juul ukvarja z vprašanjem, kako naj družina (z)drži skupaj. In da je pri tem po možnosti še srečna. Po nekem nenavadnem naključju je ta tema deležna v javnosti precej manj pozornosti kot na primer klimatske...