Domišljija, laž in prikrivanje

Piše: Jesper Juul   Različne kulture gojijo različne poglede na mnoge reči, vse pa se, kot kaže, strinjajo glede laganja. Vprašanje laži lahko obravnavamo kot moralno vprašanje, toda na tem mestu bomo obravnavali laž kot psihološki in družinski fenomen. Najprej pa nekaj splošnega o otrocih in njihovem odnosu do resnice. Za večino otrok so značilna krajša obdobja »laganja«, ki se s presledki pojavljajo približno do vstopa v šolo, sicer pa zares lažejo le redko. Otroci imajo bogato domišljijo, ki je v mnogih pogledih zanje tako resnična, kot je za nas to, čemur pravimo resnični svet. Ne ločujejo med domišljijskim in resničnim. Starši jim lahko pomagamo k občutenju razlike, tako da rečemo: »No, to je bila pa zanimiva zgodba! Je to nekaj, kar si si izmislil ali se je zares zgodilo?« Ko otrok odgovori, da je njegova izmišljena zgodbica resnična, pa dodamo: »Aha, ampak meni vendarle zveni bolj kot nekaj, kar je izmišljeno,« – in potem nič več. Ko začnejo hoditi v šolo, se začnejo bolje zavedati ločnice med domišljijo in resničnostjo, nekateri pa imajo še vedno rajši domišljijsko resničnost kot pa dejansko resničnost. To je pogosto zaradi enega izmed dveh razlogov. Prvi je, da resnice ne poznajo, ker so jim jo starši prikrili. To je lahko resnica o očetu, ki je na lepem zapustil družino; o mami, ki je naredila samomor; o mrtvorojenem starejšem bratu ali sestri, ki je mračna družinska skrivnost. Nekateri otroci pa premorejo tako nizko samospoštovanje, da lažejo pred prijatelji zato, da bi si pridobili status in občutek vrednosti, po katerem hrepenijo, vendar ne verjamejo, da si ga zaslužijo že kar s tem, kar so. Spet...

Kdo je dedek Mraz?

(Darja Barborič Vesel) Dedek Mraz, pa seveda tudi Miklavž in Božiček, so ena najlepših čarovnij otroštva. Dobri možje, ki izpolnjujejo otroške želje in na male obrazke pričarajo nasmehe sreče. Vendar ima čudovita čarovnija omejen rok trajanja. Prej ali slej otrok spozna, da so dedek Mraz, Miklavž in Božiček del velike kolektivne predstave. Zato je zelo pomembno, na kakšen način otrok izve, kdo mu je vsa ta leta polagal darila pod smrečico.Do pogovora, kdo je dedek Mraz, najpogosteje pride med samimi otroki v šoli ali celo v vrtcu. Navadno se zgodi, da otrok domov prikoraka razočaran, ker so mu vrstniki razkrili resnico o nastavljanju daril pod smrečico. Spomnim se suverenega otroka neke prijateljice, ki se je s sošolci resno prepiral o tem, ali nosijo darila starši ali dedek Mraz oziroma Božiček. Solz je bilo veliko. Druga zelo pogosta situacija, ki prekine čarovnijo, pa je nerodnost pri domači ali kakšni javni predstavi z novoletnim obdarovanjem. RESNICA Za soočanje z resničnostjo »skrivnosti« dedka Mraza si moramo tudi sami odgovoriti na to, kaj je dedek Mraz za nas. Možno je vse, od pravljičnega junaka, v katerega del nas verjame, pa do uporabnega razloga za obdarovanje. Večina staršev bi seveda rada v trenutku, ko otrok izve resnico o novoletnih paketkih pod smrečico, na njegovem obrazu videla nasmeh in slišala: »A vidva sta bila? Vsa ta darila sta mi dala vidva!? Kako lepo od vaju.« In potem naj bi prišlo na vrsto pripovedovanje anekdot, kako smo bili kdaj skoraj, ampak samo skoraj zaloteni v čarovniji nastavljanja daril. Vendar je razkritje skrivnosti o tem, kdo je darežljiva oseba, ki v resnici nastavlja darila ob božiču oziroma...