Uf, ta jeza … mamina namreč

To, kar mi pri prvi hčerki ni uspelo, poskušam uresničiti pri drugi: kako ostati mirna in se ne jeziti, ko hčerko zagrabi napad trme, ihte oziroma nepopustljivega »hočem, da je po moje«. In predvsem, kako ji pomagati, da se bo naučila sprejeti te intenzivne občutke, ki jo več kot očitno vso prelijejo. Ko sem ozavestila to, da sem v resnici prav tako izgubljena v hčerinih občutkih kot ona sama in da je moja jeza le obrambni mehanizem moje popolne nemoči, sem bila kot mama še bolj zmedena in prestrašena. Kako naj ji pomagam, če pa ne znam pomagati niti sebi?! Pa smo spet pri znanem Juulovem prepričanju: največ, kar lahko starš naredi za otroka, je, da dobro poskrbi zase. Če torej hočem pomagati hčerki, se moram najprej sama naučiti sprejeti in razumeti svojo jezo, potem pa najti izhod iz nje. In zares je pomagalo to, da sem nekajkrat odšla iz sobe in h kričeči hčerki poslala moža (čeprav je ob mojem odhodu začela še bolj kričati), ko sem čutila, da se od vse silne jeze v sebi ne morem povezati ne z empatijo, ne z ljubeznijo. V takšnih trenutkih sem namreč tako zelo jezna na hčerko, ki kriči na vse grlo, da bi jo najraje zagrabila in jo utišala, pa četudi z nasiljem. Nekajkrat sem bila sredi noči tako obupana od njenega glasnega in neumornega kričanja, ker ji je oči prinesel vodo namesto mami ali ker je mami šla lulat, pa nje ni vzela zraven, da sem jo zares zagrabila in ji za hipec zaprla usta z roko, čeprav sem globoko v sebi vedela, da je to zelo narobe....

Jesper Juul: “Otrokom postavljamo diagnoze zaradi lastnih napak”

Agresija postaja nov in nevaren tabu, meni danski družinski terapevt Jesper Juul. Zato obljublja, da bo svojo novo knjigo posvetil prav tej tematiki. Upa, da mu jo bo kmalu uspelo napisati, kajti veliko potuje in predava po vsem svetu. V četrtek ga je v Kopru poslušalo približno 300 staršev in pedagogov. “Čigav problem je, če je otrok agresiven?” provokativno sprašuje Jesper Juul. Je otroka, ki se tako obnaša, kdo vprašal, zakaj oziroma na koga je jezen? Po navadi ne, ampak Juul priporoča prav takšen pogovor. Trend zadnjih let je, da agresivno obnašanje otrok dojemamo kot problem. “To je zelo nevarno,” meni Juul. “Z otroki danes ravnamo tako slabo, kot smo včasih z ženskami. Če je ženska pokazala svoja čustva, so jo označili za histerično in ji predpisali zdravila ali elektrošoke. Paradoks pa je, da prav ženske danes skušajo zatreti agresivno obnašanje otrok.” V Nemčiji približno 15 odstotkov otrok v vrtcih obiskuje terapevta zaradi agresivnega obnašanja. Juul pokaže pismo obupane mame, od katere so vzgojitelji v vrtcu v Kaliforniji zahtevali, da psihologi ocenijo socialne kompetence njenega dveletnega otroka, ker je ta dvakrat zapored ugriznil svojega vrstnika. “Mami sem seveda svetoval, naj otroka čim prej izpiše iz tistega vrtca,” pravi Juul. “Dvoletniki grizejo in so vedno grizli, največkrat svoje starše, in to iz ljubezni.” Odstotek otrok, ki tarnajo, da se v vrtcu slabo počutijo, je enak odstotku otrok, ki jih vzgojitelji označujejo za težavne, je pokazala študija na Danskem. Gre za približno 15 odstotkov dečkov in 10 odstotkov deklic. “Agresija, strah, seksualnost, žalost in radost so naša naravna občutja, zato njihovo izražanje ne bi smelo biti tabu,” meni Juul. “Če nimamo...

Otrok ne moreta vzgajati Barbie in Ken

(Saška T. Ocvirk) Znan ameriški igralec je ob rojstvu svojega otroka prepadeno ugotovil: »Ko sem kupil videorekorder, sem dobil goro navodil v vseh jezikih. Ko so mi v porodnišnici v roke potisnili malo štručko, pa so rekli zgolj ›srečno‹.« Danes je vse prej kot jasno, kako vzgojiti srečne, koristne in prilagojene otroke. Znan danski družinski terapevt in pedagog Jesper Juul, avtor uspešnice Kompetentni otrok, je strnil sodobne starševske dileme: »Največji problem današnjih staršev je v tem, da nimajo jasnih smerokazov. Ni več jasnih družbenih vrednot, kaj pomeni dobro vzgojen otrok.«In nadaljuje še bolj šokantno. »Cilj bi nam moral biti psiho-socialno zdrav otrok. Problem je v tem, da mi nočemo zdravih otrok – hočemo prijazne in neproblematične otroke.« Gotovo ga ni starša, ki bi se na prvo žogo strinjal s povedanim. Po drugi strani pa je vzgoja še vedno polna pogojevanj in manipulacij, ki se najkasneje v puberteti sprevržejo v bitke za prevlado, iz katerih eni in drugi izhajamo poraženi. Vzgojnih knjig je na tone. Mnoge priporočajo recepte v stilu »deset korakov do uboganja, spanja, branja …«, za katere se prej ko slej izkaže, da pri našem otroku pač ne delujejo. Tudi pri nas je vse bolj priljubljena knjiga Kompetentni otrok – v knjižnicah je običajno kar dolga čakalna doba – na katero skandinavski starši že desetletje prisegajo kot na vzgojno biblijo. Ko mamica Jesperju predstavi svojo družinsko situacijo z dvema sorojencema, ki se prepirata zaradi klavirja, in svojo rešitev, na koncu vpraša: »Sem naredila prav?« Jesper prostodušno odgovori z ne vem. Za vzgojo otrok očitno ni receptov. Se pa obnese odkrit, pošten in enakovreden odnos, ki otroka na drugi...