V elementu (Ken Robinson in Lou Aronica, Lectour 2016)

Cena: 21,00 € Strošek za poštnino: 1,90 € Naročila na: info@familylab.si     KO ODKRIJEŠ SVOJO STRAST, SE VSE SPREMENI Element je prvina vsakega človeka. Je presek priložnosti, naše naravnanosti, zmožnosti in strasti. Za našo prihodnost je nujno, da ga odkrijemo in razvijemo! Ko smo v elementu, smo sposobni resnično daljnosežnih potez, o katerih smo vedno sanjali. Kako odkriti in živeti svoj element? Resnične zgodbe velikih osebnosti in zgoščene, s humorjem obarvane razlage nam bodo pri tem zagotovo v pomoč! Dr. Ken Robinson v knjigi prevprašuje naše ustaljene predstave o ustvarjalnosti, nadarjenosti in inteligenci in nam zagotavlja, da se prav v vsakem izmed nas skriva pomemben potencial za osebno srečo in izpolnitev, pa tudi za edinstven prispevek celotnemu človeštvu. O AVTORJIH: Sir Ken Robinson (1950) je svetovno priznan strokovnjak na področju vzgoje in izobraževanja, kreativnosti ter medosebnih odnosov. Je eden vodilnih govorcev, ki zna nagovoriti poslušalce po vsem svetu. Posnetke njegovih odmevnih govorov na prestižni TED konferenci si je ogledalo že več sto milijonov ljudi. Sodeluje z vladnimi organizacijami v Evropi, Aziji in ZDA, z mednarodnimi agencijami in vodilnimi kulturnimi institucijami. Leta 1998 je vodil državno komisijo za kreativnost, izobraževanje in ekonomijo britanske vlade, dobri dve desetletji pa predaval na Univerzi v Warvicku. Za svoje delo in zavzemanja je prejel več nagrad in viteški naziv. V svojih knjigah in predavanjih prevprašuje obstoječe sisteme vzgoje in izobraževanja, ki po njegovem zatirajo otrokove naravne talente v imenu doseganja standardiziranih ciljev. Zagovarja pristope, ki negujejo kreativnost ter priznavajo različne vrste inteligence in edinstvenost vsakega človeka. Lou Aronica (1958) je pisatelj, urednik in založnik, specializiran predvsem za znanstvenofantastično in fantazijsko književnost. Je avtor desetih romanov in...

Kompetentni otrok (Jesper Juul, Didakta 2008)

Jesper Juul v knjigi pojasnjuje razloge za nove vzgojne smernice, primerja načine vzgoje iz različnih delov sveta in vzgojne vzorce iz preteklosti z današnjimi. Nekdanje destruktivne vrednote, kot so poslušnost, psihično in telesno nasilje ter konformizem, ki so vladale v tradicionalni hierarhični patriarhalni družini, so se spremenile. Odgovor nanje je bila t. i. demokratična vzgoja, ki pa tudi ni obrodila pričakovanih sadov. Jesper Juul zato ponuja premislek o novih vrednotah in poudarja, da je vzgoja dinamični dvosmerni/vzajemni proces, v katerem se razvijajo oboji, starši in otroci. Vzajemnost obstaja zato, ker so otroci že od vsega začetka »kompetentni«, kar pomeni, da že od rojstva naprej premorejo osebnost, empatijo, so socialno odzivni, zavedajo se svojih potreb in jih tudi izražajo, zato so po človeški in socialni plati kompetentni partnerji staršev. Seveda to ne pomeni, da ne potrebujejo vodstva! Odrasli se morajo naučiti, kako tudi iz motečega/nezaželenega/neubogljivega otrokovega vedenja razbrati pravo, temeljno sporočilo. Kajti otroci staršem dajejo povratne informacije, ki so med drugim pomembne tudi zato, ker staršem ponujajo možnost, da z njihovo pomočjo ponovno vzpostavijo lastno (starševsko) kompetentnost in zavržejo nekoristne, neljubeče in samouničujoče vedenjske vzorce. Za to, da se lahko na ta način učijo od otrok, je potrebno veliko več kot to, da z njimi spregovorijo na »demokratičen« način. Pomeni, da morajo razviti tako obliko dialoga, kakršnega mnogi odrasli niso zmožni vzpostaviti niti z drugimi odraslimi – to je osebni dialog, ki temelji na enakovrednosti. Enakovrednost dostojanstva zahteva odprtost in spoštovanje različnosti, pri vzgoji pa to pomeni, da starši skupaj z otroki rišejo zemljevid osebnih in družbenih odnosov.   Založba: Didakta, 2008 Prevajalka: Ivana Gradišnik Cena: 29,90 € Št. strani:...

Vedenje otrok je dragocena povratna informacija, ne pa nepokorščina, I. Gradišnik in A. S. Nabergoj sprašujeta J. Juula (Iskrice, februar 2008)

Intervju z Jesperjem Juulom sta po elektronski pošti speljali Ivana Gradišnik in Anja Svetina Nabergoj, v skrajšani obliki pa je bil objavljen v februarski številki brezplačnika Iskrice. Pravite, da so otroci kompetentni. Kaj mislite s tem? Dejstvo, da so otroci kompetentni, je pomembno odkritje, do katerega so prišli ameriški psihoanalitik Daniel N. Stern in njegovi sodelavci v 80. letih, ko so proučevali zgodnje razmerje med materjo in otrokom. Njihove ugotovitve se ujemajo z izkušnjami, ki jih imam kot družinski terapevt. Eno izmed svojih knjig sem naslovil »Kompetentni otrok«, ker sem želel poudariti, da otroci niso »polkompetentni«, kot so nas nekoč učili razvojni psihologi. Med drugim smo spoznali, da so otrokovi odzivi in vedenje vedno pomembni in pomenljivi – to pomeni, da jih je treba razumeti kot dragoceno povratno informacijo odraslim; in odkrili smo tudi, da se otroci rodijo s sposobnostjo empatije in prevzemanja odgovornosti za svojo osebo. To sta najzanimivejši izmed kompetenc, ker sta v popolnem nasprotju s tem, kar so nas učili med šolanjem. Vse to pomeni, da imamo kopico utemeljenih razlogov za to, da vzgojo in izobraževanje otrok razumemo kot proces vzajemnega učenja, kjer se starši lahko in se tudi morajo učiti skupaj z otrokom. Medtem ko se otrok uči o svetu, svoji družini in sebi, se starši učijo o otroku in sebi kot o človeških bitjih. Pomeni tudi, da vzgoja otroka ni več enosmerna cesta, kjer bi se modrost prelivala iz staršev v otroke, temveč proces vzajemne osebne rasti in razvoja. Če so tako otroci kot starši kompetentni, zakaj potem taka potreba po »strokovnih nasvetih«, vzgojnih priročnikih, knjigah, metodah ipd.? Iz vašega dela je sicer očitno,...

Otroci ne potrebujejo nezmotljivih staršev, Ivana Gradišnik

Sprašuje: Špela Keber Tokrat smo ob Tednu otroka povabili na pogovor Ivano Gradišnik, soustanoviteljico in strokovno voditeljico Inštituta za sodobno družino Manami, ki je pooblaščeni izvajalec projekta Familylab Slovenija, ki deluje pod okriljem mednarodnega projekta Familylab International. Idejni oče projekta Familylab je priznani danski družinski terapevt Jesper Juul. Njegova knjiga Kompetentni otrok je prevedena v trinajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za “biblijo”. Kaj točno je mislil avtor s tem, da je otrok kompetenten? To pomeni, da otroci že od rojstva dalje kompetentno sporočajo okolici o sebi, o svojih mejah in potrebah, zato je njihove odzive potrebno vedno razumeti kot pomembne in pomenljive. Prav tako se rodijo z zmožnostjo empatije in prevzemanja odgovornosti zase. S tem ne mislim na prevzemanje skrbi zase, temveč na prevzemanje odgovornosti za svojo osebo, seveda v skladu z razvojnimi zakonitostmi. Naj pojasnim s primerom: ko se dojenček ob dojki nasiti, obrne glavico stran od dojke – to je znamenje, sporočilo, da ima dovolj. Z drugimi besedami: kompetenten je v sporočanju o svoji lakoti ali sitosti. Njegovo obračanje glave vstran ni “izmišljevanje”, ni “izbirčnost”, ni “izsiljevanje”, temveč pomenljivo sporočilo mami. Če bi šli po starostni lestvici navzgor, bi lahko naštevali zgled za zgledom takšnega kompetentnega odzivanja glede sebe in svojih potreb. Temeljno sporočilo, je, da je vedenje otrok in mladostnikov pomembna povratna informacija, ne pa znamenje nepokorščine ali nespoštovanja, ki ga je treba zgolj izkoreniniti, ne pa vzeti resno kot izhodišče za dialog. Otroke je torej potrebno upoštevati. Upoštevati v tem smislu, da jih je potrebno vzeti resno. Ne pomeni pa to, da...