Šolski infarkt – spremna beseda Mathiasa Voelcherta

Odlomek iz knjige Jesperja Juula: Šolski infarkt (Mohorjeva družba v Celovcu, 2014) SPREMNA BESEDA V vsaki šoli so odločilni dejavnik ljudje. Na svetu pač ni nobenega višjega poslanstva, kakor biti učitelj otrok, ki ti zaupajo z vso predanostjo. Ta knjiga daje staršem in učiteljem v roke orodje, ki naj bi jim pomagalo v teh nepreglednih časih pri osebnih odločitvah ter da bi bili kos šolskemu vsakdanjiku oziroma da bi bolje shajali s šolo, kakršna je danes. Poleg tega je v knjigi orisana podoba šole, ki bi se morala spremeniti, da bi lahko izpolnila pričakovanja, ki so pred nami kot družbo. V nasprotju z mišljenjem velikega števila ljudi pa za te spremembe vsekakor niso nujno potrebni dolgoletna prestrukturiranja in spremembe učnih načrtov ali šolske reforme. Zadevajo namreč predvsem sožitje ljudi v šoli, zlasti učiteljev in šolarjev. Na naslednjih straneh so objavljeni tudi Juulove analize, predlogi in provokacije glede šole kakor tudi pogovori med družinskim terapevtom in zaskrbljenimi starši in tudi dva pogovora Jesperja Juula s šolskim psihologom in ustanoviteljem demokratične šole. V knjigi se avtor zavzema predvsem za šolarje, vendar ni proti učiteljem. V svojem zagovoru, češ da obstoječih razmer v šoli ni več mogoče prenašati, Juul opiše gradnike, ki so potrebni za novo šolo – da šola ne bi bila več ustanova, ki otrokom jemlje naravno veselje do učenja. Za naš šolski sistem sta značilna vse močnejši pritisk in usmerjenost v čisto storilnost, pri čemer postajajo vse večje žrtve resnično razumevanje snovi, posredovanje kompetenc in človeški odnosi. To poraja zafrustrirane, resignirane učitelje, ki pritisk posredujejo naprej, ter obupane starše in otroke, za katere so postale ocene in domače naloge...