Oči je dobil sina

(Ksenja Kos) Ločitev je dandanes vsakdanji pojav. Otroci so priče tem zgodbam pri svojih vrstnikih, vidijo jih pri sosedih, prijateljih … Tudi moji hčeri sta bili priči tem razpadom družin pri svojih sošolkah in sošolcih. Starejša hči, danes 14-letnica, se velikokrat ozre nazaj in se spominja, da se je spraševala o tem, kako živijo.Bili smo mlada in vesela družina, na silvestrovo, pred dobrimi petimi leti pa mi je mož naznanil, da je spoznal drugo žensko. Otrpnila sem. Ostala sem sama s svojo bolečino, s 3- in 8-letnima otrokoma ter s toliko grenkobe v sebi, ki je nisem in nisem uspela predelati, da sem se začela že spraševati, če sem sploh še sposobna biti mama. Zaradi občutka krivde, da ne uspem stati ob strani svojima »zakladkoma«, je v meni odmevala še večja praznina. To notranjo praznino pa sem začela postopoma zapolnjevati z majhnimi odmerki optimizma. Pot ni bila lahka, saj moj, zdaj bivši, mož ni želel popolnoma odkorakati iz mojega življenja. Z veliko žlico je zajel pojem očetovstva in ni se hotel odcepiti od poslanstva moža. Tudi on se je slabo znašel v tej novi vlogi. Bil je zbegan, preplašen in bežal je pred svojo krivdo. Bežal je tako močno, da je po petih letih pozabil, da še vedno beži. Hčeri sta ves ta čas tekli za njim, a ga nista uspeli dohiteti. Prehiter je. Preskočila sem mnogo ovir in se v mnoge tudi pošteno zaletela. Danes stojim zopet pred svojima hčerama, ki terjata odgovore. Njun očka je dobil sina. Čestitam! Ob tej besedi otrpne starejša hči. Zakaj? Otroci težko sledijo odraslemu svetu. Zaradi premalo življenjske kilometrine si v svojih...

Otrok mora obdržati starša

(Špela Keber) Ločitev je za otroka vedno boleča. Kljub temu 50 odstotkov otrok ločitev preživi brez kasnejših posledic. Vse je v rokah staršev.Čeprav danes ločitev ni več takšen družbeni tabu kot pred desetletji, saj skoraj vsak otrok pozna kakšnega vrstnika z ločenimi starši, je to za otroka vedno zelo težka izkušnja. Bolečine ob ločitvi starši ne morejo preprečiti, lahko pa s prevzemanjem osebne odgovornosti poskrbijo, da ta dogodek ne bo travmatično zaznamoval kasnejšega otrokovega življenja. O tem, kako naj ravnata starša ob ločitvi, smo se pogovarjali z dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinjo, strokovnjakinjo za psihologijo družine in družinsko terapevtko. Kako povedati Mnogi starši zaradi občutkov krivde in tudi neznanja ne vedo, kako naj otroku povejo za ločitev. Zato raje molčijo in odlašajo s pogovorom. Sprašujejo se, kdaj je otrok dovolj star, da bo razumel, kaj se dogaja. »Otrok, ki govori, je tudi otrok, ki razume,« pravi dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. »Zelo pomembno je, da otroku za ločitev povesta oba starša skupaj. Da skupaj rečeta, rada te imava, vse bova naredila, da ti bo dobro pri vsakem od naju. To je ritual, slika, trenutek, ki si ga bo otrok za vedno zapomnil. Skupaj sta bila, prijazna sta bila drug do drugega, objela sta me.« Ne izgubljam očeta in mame Otroku je treba zagotoviti, da se oče in mama razhajata kot par, kot moški in ženska, kot zakonca in ne kot starša. »Če enkrat izgubiš očeta in mamo, se močno zamaje temeljno zaupanje, da si nekje varno spravljen,« opozarja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. »Zato je eden prvih in pomembnih ukrepov, da varujemo oziroma znova vzpostavimo in čuvamo to temeljno varnost. Ta...