Zapri vrata, “Supermami”!

(Simona Iglič) Odnos med mamo in otrokom je eden bolj intenzivnih v človekovem življenju. Skoraj eno leto trajajoči porodniški dopust ponuja ogromno časa, da se potrebe otroka in mame prepletejo do takšne mere, da ženska preprosto ne ve več, kdaj gre za zadovoljevanje njenih in kdaj otrokovih potreb.Kako se vse skupaj začne “Le pol urice za kavico, pa tuširanje v miru in morda še kratek čvek s prijateljco. Le to, vsak dan, pa se prodam in postanem mama še desetim novim otročičkom.” Od poroda dalje zavlada v družini preobrnjeni sistem zadovoljevanja potreb. Sprememba je velika, saj tudi potreb ni malo. Sprva se vse skupaj vrti okoli hrane in spanja; če je otrok sit, mama ne čuti lakote, če otrok spi, je mama naspana. Potem pa postaja vse bolj zapleteno (prikrito, borbeno, žrtvovano) za vse vpletene. Medijsko znana mama petih otrok je v nekem intervjuju izjavila, da se ji pri petem otroku ne dogaja več to, kar se ji je pri prvorojenki, da si namreč v celem dnevu ni utegnila umiti zob. Mama štiriletne deklice pa se je ob koncu vrtčevskega leta na zaključnem pikniku odzvala na pohvalo njenih čudovito urejenih nohtov takole: “Odkar se je rodila deklica, enostavno ni bilo časa, in zdaj imam prvič po toliko letih spet nalakirane nohte.” Sprememba vrstnega reda zadovoljevanja potreb pa ne doleti samo mamic. V stresno situacijo vstopi cela družina. Običajno se najprej zadovoljijo otrokove potrebe, nato potrebe enega od staršev ter nazadnje drugega od staršev. Potrebe družine Družina potrebuje čas, prostor in voljo, da združi vse njene člane v prijetno stanje bivanja, ki polni srca in duše vseh članov s toplino,...