Od poslušnosti do odgovornosti (Jesper Juul in Helle Jensen, Didakta)

Vsakodnevni konflikti, izčrpavajoče bitke za premoč s težavnimi otroki – in za mnoge učitelje in starše tudi velikanski izziv, kako sploh poučevati. Vse to sodi danes v običajen šolski vsakdan. Toda neposlušnost in nered imata ponavadi en in isti vzrok: to je globoko zasidran konflikt, ki zaznamuje odnos med odraslim in otrokom. Otroci si želijo naučiti sodelovati, če jih le spoštujemo in priznavamo za enakovredne ter prepoznavamo in spoštujemo njihovo osebno integriteto in individualnost. Jesper Juul in Helle Jensen pokažeta, zakaj v vrtcih, šolah in doma zakaj tako zelo potrebujemo novo razumevanje vzgoje in izobraževanja ter tudi kakšno naj bi to bilo. Pokažeta, da o uspešnosti vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli (in drugje) v največji meri odloča kakovost odnosa med učitelji oz. pedagogi, starši in otroki. Avtorja s pomočjo mnogih zgledov pokažeta, da je stara kultura poslušnosti tako v šoli kot v družini že dolgo neproduktivna in izpeta. Hkrati opozorita na resnične alternative, kakršni sta empatija in pouk, ki temelji na spoštovanju pravil, ter pokažeta, kakšen pomen ima v vzgoji in izobraževanju odgovornost. Spričo bogatih in desetletja dolgih izkušenj, ki jih imata pri delu z otroki in z odraslimi, ki delajo z otroki, na nazoren način pojasnita, kako naj odrasli razvijamo in krepimo odnosne kompetence – ta temeljni kamen nove kulture v pedagogiki.   Cena: 34,90 € Strošek za poštnino: 2,50 € Za člane Familylabovega vzgojnega kluba velja dodatni 10% popust na ceno.  Naročila na: info@familylab.si Založba: Didakta, 2010 Uredila: Jana Babšek Prevedla: Irena Samide Št. strani: 368 Vezava: broširana Format: 228 x 153 mm   »Profesionalna kompetentnost v medosebnih odnosih je sposobnost pedagoga, da zagleda otroka v njegovi samobiti in da v...

Zakaj je šola “beda”

Otroku slikamo šolo kot prostor, kjer bo luštno, kjer se bodo učili zanimive stvari, spoznali nove prijateljčke, učiteljice bodo krasne in vse bo super. A take šole ni. “Otrokom ne predstavljajte šole kot nekaj drugega, kar realno je. V šoli se bo dogajalo kaj zabavnega in družabnega, ampak bo tudi in predvsem delo,” staršem pred vstopom otrok v šolo na srce polaga Darja Barborič Vesel, socialna pedagoginja z dolgoletnimi izkušnjami dela z otroci in družinami v šoli ter kot svetovalka pri Familylabu. Otrokom navadno rečemo: “Zdaj si velik, greš v šolo, nekaj novega bo prišlo”, kar je po besedah Barborič Veselove primeren odziv, saj predstavlja vstop v šolo prehod v novo obdobje, na kar so otroci ponosni. Težava nastopi, ko predstavimo otroku šolo kot prijetno institucijo, kar pa to nujno ni. “To je podobno kot prikazovanje zakonskega razmerja kot končnega produkta neskončne romantične ljubezni, kjer bo vse samo še lepše.” Prav tako ni primerno, da otroka strašimo z besedami: “Zdaj se začenja resno delo, konec je igre in veselja“. Tudi to ni realno, veliko bo treba sedeti in delati, se bo pa otrok marsikaj novega naučil in marsikaj novega počel,” razlaga Barborič Veselova.“Seveda bo še vedno veliko zabave, a se bo ta počasi umikala v popoldanski čas, kot je pri odraslih ljudeh.” Za prvošolčke je najbolj težko, da morajo sedeti Prehod iz šole v vrtec se pozna tudi po drugačni retoriki, ko učitelji govorijo, da je nek otrok priden, da dobro dela, kar je pogosto v nasprotju s predstavami staršev, ki so razočarani, ko ugotovijo, da šola ni takšna, kot so si predstavljali. “Šola je sistem, tako pri nas,...

Šolski infarkt – spremna beseda Mathiasa Voelcherta

Odlomek iz knjige Jesperja Juula: Šolski infarkt (Mohorjeva družba v Celovcu, 2014) SPREMNA BESEDA V vsaki šoli so odločilni dejavnik ljudje. Na svetu pač ni nobenega višjega poslanstva, kakor biti učitelj otrok, ki ti zaupajo z vso predanostjo. Ta knjiga daje staršem in učiteljem v roke orodje, ki naj bi jim pomagalo v teh nepreglednih časih pri osebnih odločitvah ter da bi bili kos šolskemu vsakdanjiku oziroma da bi bolje shajali s šolo, kakršna je danes. Poleg tega je v knjigi orisana podoba šole, ki bi se morala spremeniti, da bi lahko izpolnila pričakovanja, ki so pred nami kot družbo. V nasprotju z mišljenjem velikega števila ljudi pa za te spremembe vsekakor niso nujno potrebni dolgoletna prestrukturiranja in spremembe učnih načrtov ali šolske reforme. Zadevajo namreč predvsem sožitje ljudi v šoli, zlasti učiteljev in šolarjev. Na naslednjih straneh so objavljeni tudi Juulove analize, predlogi in provokacije glede šole kakor tudi pogovori med družinskim terapevtom in zaskrbljenimi starši in tudi dva pogovora Jesperja Juula s šolskim psihologom in ustanoviteljem demokratične šole. V knjigi se avtor zavzema predvsem za šolarje, vendar ni proti učiteljem. V svojem zagovoru, češ da obstoječih razmer v šoli ni več mogoče prenašati, Juul opiše gradnike, ki so potrebni za novo šolo – da šola ne bi bila več ustanova, ki otrokom jemlje naravno veselje do učenja. Za naš šolski sistem sta značilna vse močnejši pritisk in usmerjenost v čisto storilnost, pri čemer postajajo vse večje žrtve resnično razumevanje snovi, posredovanje kompetenc in človeški odnosi. To poraja zafrustrirane, resignirane učitelje, ki pritisk posredujejo naprej, ter obupane starše in otroke, za katere so postale ocene in domače naloge...

Šolski infarkt (Jesper Juul, Mohorjeva Celovec 2014)

„Učitelji, šolarji in starši naj bi skupaj šli na cesto ter demonstrirali proti šolskemu sistemu. Če so to pripravljeni storiti, pridem tudi jaz in bom šel z njimi.“ Jesper Juul   Cena: 20,90 € Strošek za poštnino: 1,90 € Za člane Familylabovega vzgojnega kluba velja dodatni 10% popust na ceno.  naročila na: info@familylab.si Izdala: Mohorjeva družba Celovec, 2014 Uredila: Maja Jug Hartman Prevedel: Stanislav M. Maršič Št. strani: 140 Vezava: broširana     Uvodno razmišljanje dr. Vanje Kiswarday k slovenski izdaji Spremna beseda Mathiasa Voelcherta    BRANJE ZA POKUŠINO:   Kateri šolar ima rad šolo?   Dandanes je tako, da otrok samo na začetku njihove šolske poti ni nič strah šole. To pa se večinoma zelo hitro spremeni, kajti šola slej ko prej vztraja pri svoji poziciji moči.   Nekateri raziskovalci so ugotovili, da so naše šole prav izredne, vendar samo za 15 % šolarjev. To so prijetna, dobro vzgojena dekleta, o katerih smo že govorili. Ta dekleta, ki se pogosto nagibajo k samouničevalnemu vedenju, saj na primer razvijejo motnje hranjenja, so za šole najljubša, saj jim ne povzročajo nobenih preglavic. S kritičnimi, temperamentnimi otroki shajajo šole veliko slabše.   Osnovno vprašanje, o katerem bi se morali enakovredno pogovoriti šola, starši in politiki, je, kako lahko odrasel človek opravlja vodstveno vlogo, ne da bi pri tem prizadel otroke. Kako je mogoče biti voditelj, obenem pa ohranjati meje ter ščititi osebno integriteto vseh udeležencev?   Osnovno vprašanje, o katerem bi se morali enakovredno pogovoriti šola, starši in politiki, je, kako lahko odrasel človek opravlja vodstveno vlogo, ne da bi pri tem prizadel otroke.     Šole v obrambnem položaju   Zdi se, da...