Moč pohvale in priznanja

(Karolina Radovanović) Ljudje si pogosto močno želimo, da bi nas kdo pohvalil, vendar hkrati težko sprejmemo pohvalo in jo tudi z zadržki izrečemo drugim. Zakaj se radi odpovedujemo pohvalam, čeprav nam veliko pomenijo in koristijo?Ljudje potrebujemo odnose z drugimi ljudmi. Pomemben del vsakega odnosa predstavlja komunikacija, kako se počutimo v družbi drug drugega. Nekoga pohvaliti pomeni tudi, da mu izrazimo priznanje. Torej da opazimo njega ali njegove sposobnosti, ter ta občutek ali mnenje tudi povemo tej osebi. S pohvalo lahko izrazimo hvaležnost drugi osebi, ker nam je všeč v njihovi družbi ali ker posedujejo določene lastnosti, ki nam ugajajo. Kvalitetnih medsebojnih odnosov ni lahko vzpostavljati ter ohranjati. Kadar naletimo na odnos, v katerem se dobro počutimo, ga ne jemljimo za samoumevnega. Psihoterapevt Zoran Milivojević vidi glavno funkcijo pohval v prepoznavanju, priznavanju ter potrjevanju določenih kvalitet pri odraslih osebah. »Z izražanjem pozitivnih sporočil v medsebojnih odnosih gradimo pozitiven odnos med dvema osebama«, razlaga Milivojević. Pohvale nam torej pomagajo pri vzpostavljanju boljših medsebojnih odnosov. Temeljijo na zavedanju in spoštovanju lastnosti, ki jih druga oseba poseduje, ali na prepoznavanju in spoštovanju osebe same. Osnovne značilnosti pohval Za dosego omenjenih plemenitih ciljev potrebujemo ustrezno poznavanje različnih vrst pohval ter njihovih namenov. Če smo v otroštvu prejeli dovolj raznovrstnih pozitivnih spodbud, bomo znali pohvale spontano umestiti v našo vsakodnevno komunikacijo. V nasprotnem primeru pa se lahko veščino izražanja pohval in samohval naučimo naknadno. Pohvale, ki krepijo vedenje S pohvalo, usmerjeno na vedenje, krepimo in utrjujemo določena vedenja, ki so nam všeč: »Lidija, večerja, ki so jo skuhala, je nadvse okusna!« Poleg tega pohvale učinkujejo tudi zelo spodbudno. Milivojević pravi, da ko izrečemo pohvalo, jasno...