Biti moški

(Tomaž Flajs) Kaj pravzaprav pomeni biti moški? Odgovor na to vprašanje je bil nekdaj preprost, saj so bile spolne vloge v okviru tradicionalnih družb mnogo bolj jasno opredeljene. Dandanes, v času skokovitega tehnološkega napredka in spremljajočih sprememb v načinu življenja ter relativizacije ustaljenih predstav, ni več tako. Ob tem mnogi moški doživljajo krizo identitete. Da bi bil položaj še bolj zapleten, so zapovedi in norme preteklosti glede tega, kakšen mora biti moški, ohranile svoj vpliv in zavirajo njeno razreševanje. Pravzaprav je že samo načenjanje te teme prelamljanje tabuja, kajti ideal moškosti terja svoj davek v obliki zapiranja vase, zanikanja težav in odklanjanja pomoči, ker bi to pomenilo priznanje lastne občutljivosti, nemoči in odvisnosti od drugih.Toda glave se ne da v nedogled tiščati v pesek. Ne gre namreč zgolj za ‘notranje’ težave posameznikov, ki bi se dotikale samo in zgolj njih samih. Zmeda in dezorientiranost sodobnih moških je pojav, ki vznika iz širšega kulturnega in civilizacijskega ozadja in ima svoj konkretni vpliv na medosebne odnose ter na družbeno klimo nasploh. Odraža se na različne načine in na različnih ravneh. Eno od teh ravni predstavljajo žensko-moški partnerski odnosi. Ko sem se pripravljal na pisanje pričujočega članka, sem v razmiku dveh dni po naključju ujel na uho drobce ženskih razgovorov o moških. V obeh primerih so sogovornice, ki so pripadale srednji generaciji, izražale nezadovoljstvo in resigniranost, ki sta obakrat svoj vrhunec dosegla v izjavi: »Razmišljam, da bi postala lezbijka!« Verjetno je bilo vse skupaj mišljeno bolj kot grenko ironična šala, a po drugi strani gre tudi za resen izraz nezadovoljenosti, ki jo vse več žensk doživlja v intimnih partnerskih odnosih. Osvobojene spon...