Od poslušnosti do odgovornosti (Jesper Juul in Helle Jensen, Didakta)

Cena: 34,90 € Strošek za poštnino: 2,50 € naročila na: info@familylab.si Izdal: Didakta, 2010 Uredila: Jana Babšek Prevajalec: Irena Samide Št. strani: 368 Vezava: broširana Format: 228 x 153 mm   Vsakodnevni konflikti, izčrpavajoče bitke za premoč s težavnimi otroki – in za mnoge učitelje in starše tudi velikanski izziv, kako sploh poučevati. Vse to sodi danes v običajen šolski vsakdan. Toda neposlušnost in nered imata ponavadi en in isti vzrok: to je globoko zasidran konflikt, ki zaznamuje odnos med odraslim in otrokom. Otroci si želijo naučiti sodelovati, če jih le spoštujemo in priznavamo za enakovredne ter prepoznavamo in spoštujemo njihovo osebno integriteto in individualnost. Jesper Juul in Helle Jensen pokažeta, zakaj v vrtcih, šolah in doma zakaj tako zelo potrebujemo novo razumevanje vzgoje in izobraževanja ter tudi kakšno naj bi to bilo. Pokažeta, da o uspešnosti vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli (in drugje) v največji meri odloča kakovost odnosa med učitelji oz. pedagogi, starši in otroki. Avtorja s pomočjo mnogih zgledov pokažeta, da je stara kultura poslušnosti tako v šoli kot v družini že dolgo neproduktivna in izpeta. Hkrati opozorita na resnične alternative, kakršni sta empatija in pouk, ki temelji na spoštovanju pravil, ter pokažeta, kakšen pomen ima v vzgoji in izobraževanju odgovornost. Spričo bogatih in desetletja dolgih izkušenj, ki jih imata pri delu z otroki in z odraslimi, ki delajo z otroki, na nazoren način pojasnita, kako naj odrasli razvijamo in krepimo odnosne kompetence – ta temeljni kamen nove kulture v pedagogiki. »Profesionalna kompetentnost v medosebnih odnosih je sposobnost pedagoga, da zagleda otroka v njegovi samobiti in da v skladu s podobo, ki jo uzira, prilagaja svoje vedenje, ne da...

Šolski infarkt – uvodno razmišljanje k slovenski izdaji

Odlomek iz knjige Jesperja Juula: Šolski infarkt (Mohorjeva družba v Celovcu, 2014)   Uvodno razmišljanje ob slovenski izdaji Šolski infarkt Jesperja Juula nas ponovno ne pušča ravnodušnih. Postavlja izzive in visoka pričakovanja do šolskega sistema, ki v hitro razvijajoči se sodobni družbi nikakor ni pred lahko nalogo, a prav gotovo tudi ne pred nemogočo. Simptomi, ki jih Juul obravnava v Šolskem infarktu, se že nekaj časa zelo jasno kažejo v šolskih sistemih in jih zelo dobro poznamo tudi v Sloveniji. Problematizira stres in odpor, ki ju povzroča šola oziroma, bolje rečeno, šolski sistem, in to ne le pri učencih, ampak tudi pri učiteljih in starših. Posledice teh težav so eko-sistemsko pomembne in zadevajo tako tiste, ki so aktivno vpeti v šolski sistem, kot družbo nasploh – v sedanjosti in prihodnosti. Kratkoročni učinki tega odpora se kažejo kot nemotiviranost otrok za učenje. Pa moramo ločiti pleve od semena – otroci se radi učijo, ko se zbudi njihova radovednost, ko se jim da priložnost, da se aktivno vključijo v proces in na sebi lasten način izgrajujejo znanje. Številni učitelji poučujejo tako, da izhajajo iz mladih in jih prebujajo. Težave se začnejo pojavljati, ko otroci začutijo, da so ujeti v mehanicistični krog učnih zahtev, kjer v resnici nikogar ne zanima, kako se spreminjajo in kaj doživljajo, pomembno je le, da se realizirajo cilji, ki jih ne morejo prepoznati kot nekaj, kar ima kakršno koli zvezo z njimi in njihovo prihodnostjo. To lahko sproža nezadovoljstvo, težavno vedenje, odklanjanje šole in skoraj vsega, kar je z njo povezanega. V osnovni šoli lahko eskalira v prepogosto izostajanje od pouka bodisi zaradi težav z zdravjem bodisi...

Šolski infarkt (Jesper Juul, Mohorjeva Celovec 2014)

„Učitelji, šolarji in starši naj bi skupaj šli na cesto ter demonstrirali proti šolskemu sistemu. Če so to pripravljeni storiti, pridem tudi jaz in bom šel z njimi.“ Jesper Juul Cena: 20,90 € Strošek za poštnino: 1,90 € naročila na: info@familylab.si Izdal: Mohorjeva družba Celovec, 2014 Uredila: Maja Jug Hartman Prevajalec: Stanislav M. Maršič Št. strani: 140 Vezava: broširana Format: 228 x 153 mm     Uvodno razmišljanje dr. Vanje Kiswarday k slovenski izdaji Spremna beseda Mathiasa Voelcherta    BRANJE ZA POKUŠINO:   Kateri šolar ima rad šolo?   Dandanes je tako, da otrok samo na začetku njihove šolske poti ni nič strah šole. To pa se večinoma zelo hitro spremeni, kajti šola slej ko prej vztraja pri svoji poziciji moči.   Nekateri raziskovalci so ugotovili, da so naše šole prav izredne, vendar samo za 15 % šolarjev. To so prijetna, dobro vzgojena dekleta, o katerih smo že govorili. Ta dekleta, ki se pogosto nagibajo k samouničevalnemu vedenju, saj na primer razvijejo motnje hranjenja, so za šole najljubša, saj jim ne povzročajo nobenih preglavic. S kritičnimi, temperamentnimi otroki shajajo šole veliko slabše.   Osnovno vprašanje, o katerem bi se morali enakovredno pogovoriti šola, starši in politiki, je, kako lahko odrasel človek opravlja vodstveno vlogo, ne da bi pri tem prizadel otroke. Kako je mogoče biti voditelj, obenem pa ohranjati meje ter ščititi osebno integriteto vseh udeležencev?   Osnovno vprašanje, o katerem bi se morali enakovredno pogovoriti šola, starši in politiki, je, kako lahko odrasel človek opravlja vodstveno vlogo, ne da bi pri tem prizadel otroke.     Šole v obrambnem položaju   Zdi se, da so glede tega šole, nasprotno od staršev,...