Postavljena pred izbiro …

Danes je bila moja še ne petletnica postavljena pred izbiro. Iti na izlet z vlakom, o čemer sanja že celo leto in me vsaj enkrat na teden sprašuje, kdaj bomo že šli. Ali – dežurstvo v vrtcu. Saj veste, pripravljanje krožnikov, pomivanje mize, te stvari. Meni je bilo popolnoma jasno, kaj bo izbrala: izlet s frendi, bratcem, na vlak, na pico, vse dobro na kupu. Tudi njej je bilo popolnoma jasno, kaj bo izbrala. Dežurstvo. … In potem meni ni bilo nič več jasno. Nekaj sem jo še prepričevala in spraševala, če je prepričana, ampak je bilo očitno, da se je odločila. In sva odpeljali najprej bratca na železniško postajo. Skupaj smo čakali na vlak in se vmes dogovarjali, da bomo izlet ponovili. Ona je dodala, da ponovimo takrat, ko ne bo dežurna in ko ne bo bolna. Med potjo v vrtec mi ni dalo miru: ‘Kako pa to, da si se odločila za vrtec?’ ‘Ker sem tako dolgo čakala, da bom dežurna in vsi so že bili in ker hočem.’ ‘Pa saj si na izlet z vlakom tudi dolgo čakala?’ ‘Ja, ampak dežurstvo sem bolj čakala.’ Potem je še spraševala, če grejo za cel dan na izlet, pa kam grejo, in komentirala, kako lep vlak je bil in da hoče, da gre bratec tudi zraven, ko bomo ponovili izlet … Ampak niti v enem trenutku ni bilo videti, da bi ji bilo žal za njeno odločitev. Kaj me v bistvu pri vsej stvari ‘muči’? Mislim, kaj sem se danes zjutraj naučila? Da ima očitno moja draga še ne petletnica v glavi svoj lasten svet, svoje lastne želje in...

Človeške krutosti se naučimo v otroštvu, Borut P. Jesenovec sprašuje Alice Miller

Alice Miller je svetovno znana švicarska psihoanalitičarka, po mnenju nekaterih najpomembnejši mislec v sodobni psihiatriji, zanesljivo pa je najslavnejša preučevalka vpliva otroštva na življenje odraslih in družbo kot celoto. Rodila se je na Poljskem, odraščala je v Švici. Študirala je filozofijo, psihologijo in sociologijo. Doktorirala je leta 1953 v Zürichu, več let delala kot psihoterapevtka, leta 1980 pa se je posvetila pisanju in slikanju. Napisala je veliko zelo vplivnih in pogosto navajanih knjig, ki so jih prevedli v več kot 20 jezikov. V njih pogosto analizira čustveno življenje največjih sodobnih umetnikov. Velja za najmočnejšo avtoriteto na področju vpliva zlorab v otroštvu. Največjim svetovnim medijem že nekaj let zavrača intervjuje, za Ono je, bržkone zaradi spleta dobrih okoliščin, spregovorila. Sprašuje: Borut Petrovič Jesenovec Ugotovili ste, da četrta božja zapoved (spoštuj očeta in mater) škoduje zdravemu čustvenemu življenju otroka. To je in bo marsikoga šokiralo. Kako ste odkrili, da je edina naloga »častitljive zapovedi« v resnici manipuliranje in podreditev otroka? Zapoved v resnici ne škoduje otroku, ampak pozneje odraslemu. Vsi otroci imajo radi svoje starše in ne potrebujejo zapovedi, ki bi jim to ukazovala. Toda ko odrastemo in spoznamo, da je bila naša ljubezen izrabljena in da smo bili zlorabljeni, bi morali biti sposobni doživeti svoja prava čustva, tudi jezo, ne pa da se silimo še naprej ljubiti svoje starše, ki so bili do nas kruti. Večina ljudi se negativnih čustev do svojih staršev boji, zato se znašajo nad svojimi otroki in tako krog nasilja obnavljajo. Tu vidim uničevalski učinek četrte božje zapovedi. Zapoved ali zakon, ki bi staršem prepovedoval sproščati jezo na otrocih, še ne obstaja, zato lahko celo najnasilnejšemu...