Odhajam v Svet, odhajam v Vrtec!

(Simona Iglič) Da se bo otrok navadil na vrtec, ne da bi bila to zanj in za vse vpletene stresna izkušnja, je velika želja odraslih, včasih tudi iluzija. Instantni recepti, ki bi jih tako radi imeli, so morda v pomoč staršem, a »težko delo« vseeno čaka celo družino, ki potrebuje predvsem čas in zaupanje.Obstaja nekaj nujnih sestavin (tolažilne dudice, ninice, domače igrače, topla in razumevajoča vzgojiteljica, majhno število uvajajočih otrok …), ki pa so koristne šele takrat, ko za vsako družino preteče individualno odmerjena količina časa in z njim porojeno zaupanje vase in v vrtec. Koliko časa Žal premnogi otroci uberejo pot zbolevanja, če ne čutijo naše podpore in razumevanja. Pomagajmo jim, da bodo poiskali bolj zdravo pot. Čustva (žalost, jeza, strah …) ne ranijo otroka dolgoročno, v smislu, da bi ga zaznamovala. Zato ni potrebe, da jih skušamo preusmeriti in pretvoriti v bolj prijetna. Sprenevedanje in spreobračanje misli in občutkov rani človekovo dušo (in telo). Otroci hitro pristanejo na tovrstne manipulacije staršev, ki dostikrat delujejo (so učinkovite), toda puščajo nevidne sledi (občutke nerazumevanja, oddaljevanja od lastnih občutkov). Primer: Deklica, je po poletnih počitnicah nekaj dni zapovrstjo jokala ob prihodu v vrtec. Ni pomagalo, če smo jih hoteli preusmeriti pozornost z igračami, ne tolažba, da mamica pride po kosilu, in navajanje vsega lepega, kar da jo čaka v vrtcu. Deklica je prisluhnila in globoko vdihnila šele tedaj, ko smo ji preprosto rekli: »Hudo ti je, bi bila rada doma, a ne?« In se je stisnila, še malo pohlipala in bilo je lažje. Večkrat je opaziti, kako otroci v trenutku, ko »zadeneš« (ubesediš) njihovo stisko, prav zares zadihajo; se pravi...

O joku in separaciji

(po “Znanost o vzgoji”) Na stisko ob ločitvi se otroci večinoma odzovejo z jokom in oklepanjem staršev, le-ti pa pogosto ne vedo, kako naj bi reagirali, da bi ločitev kar se da olajšali. Običajno slišimo celo vrsto nasvetov – od tistih, ki pravijo, naj se otrok pač pošteno zjoka in da se bo že navadil, do tega, da otroka, ki še ni pripravljen na ločitev, še ne vpišemo v vrtec. Ker pa je situacija v vsaki družini zelo specifična, je težko dati nasvete, ki naj bi veljali za vse.V tem članku ponujamo v branje nekaj povzetkov nekaterih zanimivih znanstvenih spoznanj na temo joka in separacije, ki bodo objavljeni v knjigi Margot Sunderland: Kaj bi morali vsi starši vedeti o vzgoji . Knjiga, ki povzema več kot 800 študij s področja nevrologije, razvojne psihologije in sorodnih ved, bo konec januarja 2009 izšla v slovenskem prevodu pri založbi Didakta. Ločitvena stiska Ločitvena stiska se ponavadi začne oglašati med osmim in osemnajstim mesecem starosti, vendar pa jo nekateri dojenčki doživljajo že prej, pri nekaterih pa v takšni ali drugačni obliki traja do petega leta ali še dlje. Obdobje ločitvene stiske je čustveno naporno tako za otroke kot tudi za starše, vendar pa obstajajo načini, kako lahko ločitveno stisko in njeno doživljanje olajšamo. Ena od možnosti je zagotovo ta, da je otrok ločen od staršev le, ko je to res nujno potrebno. Če opažamo, da je otrok težko ločen od nas, lahko poskušamo poiskati način, da je čas, ki ga preživi proč od staršev, čim krajši, vse dokler ne vidimo, da je otrok pripravljen na vrtec oz. varstvo. Ker pa v nekaterih okoliščinah...