Dajte mi pomoč za moč, Intervju z Gabi Čačinovič Vogrinčič (Ona, 23. avgust 2011)

Dr. Gabi Čačinovič – Vogrinčič, psihologinja, profesorica, raziskovalka, družinska terapevtka in človek z velikim socialnim čutom za otroke. Pozna njihove težave v šoli, vzroke zanje in si prizadeva, da bi sprejemali šolo kot veselje, užitek ob znanju. Aktivno je sodelovala v triletni raziskavi, raziskovalnem projektu Učenci z učnimi težavami. Tukaj so izsledki. Naši otroci vse manj radi hodijo v šolo, mnogi jo prav sovražijo. Kje so vzroki? To sem že slišala pa tudi prebrala. Vzrokov za takšno stanje je veliko, mene zanimajo tisti, na katere lahko vplivamo, jih spremenimo. Šola je lahko za učence odličen delovni projekt, mora pa biti osmišljen. Pomemben je predvsem odnos med učiteljem in učencem. V preteklosti je bila žal iz nekih objektivnih prepričanj uveljavljena temeljna ideja, da v šoli ni posameznika, ampak skupina, razred, tako da tudi odnos med učiteljem in učencem ne sme biti oseben. Tega pa danes ne sme biti. In na to lahko vplivamo. Želimo si, da bi bil odnos med učiteljem in učencem delovno oseben, kar pomeni, da bi bila v skupnem delovnem projektu. Če prav razumem vaše razmišljanje: na učitelju torej šola stoji? Seveda, stoji in pade. Še enkrat moram poudariti, da je najpomembnejši odnos med učiteljem in učencem. Vendar mora učitelj imeti podporo in dovoljenje v sistemu, da je spoštljiv in odgovoren zaveznik otroka tako, da ga razume kot strokovnjaka iz njegove lastne izkušnje. Ko podporo dobi, se mora tega tudi naučiti. Izobraziti se mora za poseben delovni odnos med učiteljem in učencem. Le tako se otroku približa in skupaj z njim soustvarja znanje, ne pa da od njega zahteva, da zna do pike tako, kot je on,...