Jesper Juul: OD KRUŠNIH DO BONUS STARŠEV

Tako kot pred tradicionalnimi družinami se tudi pred sestavljenimi odpirajo enake pasti. Jesper Juul v knjigi opisuje nekatere najpogostejše in najbolj pomenljive, naniza pa tudi predloge in smernice, kako jih je mogoče preprečiti, prestati ali odpraviti.

Ker je življenje takšno, kakršno je, knjiga ne ponuja »10 praktičnih namigov«, ki naj bi vas samodejno za vselej obvarovali pred vsemi napori in težavami ali občasno bolečino, kakršno tu in tam prinese vsakdan. Jesper Juul spodbuja starše in nasploh odrasle, naj v novo družino ne prinesejo zgolj ljubezni in čuta za odgovornost, ampak naj v kovček spakirajo tudi voljo do osebne rasti, razum in sposobnost obvladovanja konfliktov.


 

Cena: 24,99 €
Pakiranje in poštnina: 1,70 €

Za člane
Familylabovega vzgojnega kluba je poštnina gratis.

Naročila na: info@familylab.si

Št. strani: 100
Vezava: broširana
Format: 230 x 150 mm
Založba: Didakta

 



Odlomek iz knjige str. 16 – 18

Bolj ko so bili starši do ločitve destruktivni in slabše ko trenutno sodelujejo in komunicirajo, težje je otrokom. Njihove izkušnje so bolj travmatične in premorejo manj energije, potrebne za to, da bi se do novih partnerjev svojih staršev zmogli vesti konstruktivno.

Spričo tega mračnega zakulisja bi morali po ločitvi počakati vsaj dve ali tri leta, preden bi z novim partnerjem začeli živeti skupaj. Vendar ni zlatega pravila za to, kdaj in kako je otrokom najbolje predstaviti novo partnerico. V vsakem primeru morate odzive svojih otrok vedno jemati resno ne glede na to, kakšni so.

* * *

Tudi če razveza med starši poteka v medsebojnem razumevanju in dokaj nedramatično, otrokom pogosto pušča globoke rane, ki se zelo počasi celijo. Ocenjeno čez palec lahko govorimo o štirih letih. To ustreza času, ki ga odrasel človek potrebuje, da preboli smrt starša ali partnerja. Včasih je težko opaziti, kako zelo se otroci spopadajo z žalostjo in upanjem, saj žalujejo drugače kot odrasli. Zato naj vas ne zavede njihova veselost. Prav tako se ne zanašajte na sodbe svoje partnerice, ki so lahko preveč zaznamovane z njenimi pobožnimi željami.

Dopovejte si, da otrokova čustva niso naravnana proti vam ali vašemu ljubezenskemu razmerju. Otroci se odzivajo in čutijo tako, kot to pač počnejo, da bi se ohranili čim dlje nepoškodovani in v ravnovesju. Če pogledamo na položaj iz otroške perspektive, se je težko prilagoditi dvema odraslima zaljubljenima človekoma, saj sta ta dva v glavnem zaposlena s sabo, drug z drugim in s svojo zaljubljenostjo. Za kaj drugega je v njunem svetu bolj malo prostora.

S tem ni nič narobe in tukaj ničesar ne moremo spremeniti, toda otrok vašega partnerja to seveda zaznava in po ločitvi staršev utrpi še eno izgubo – v središču materine in očetove pozornosti ni več samo on. To mu še ne bo škodilo, morajo pa odrasli dati prostor njegovim odzivom ter biti do njega razumevajoči in empatični.

Vedno imejte v mislih, da tu ne gre za ljubosumnost, temveč da se poskuša otrok z vsem srcem prilagoditi novi, naporni, zahtevni in kompleksni realnosti, katere del je postal. Da bi lahko napredoval, mora zdrav otrok izraziti svojo jezo, žalost in frustracijo. Če se kuja nad očetom ali se lepi na mater, ves čas zahteva pozornost ali pa vas ignorira, morata vi in vaš partner razumeti sporočilo: »Nisem še premagal žalosti zaradi izgube svoje družine in ves čas upam, da bodo moji starši spet skupaj. To, da si moram predstavljati, da bi živel z novim odraslim in v novi družini, je zame preprosto preveč.«

Ko boste nekoč sami z otrokom, mu lahko pokažete, da njegova čustva in misli sprejemate, povejte mu: »Vem, kako ti je težko, ker sva se s tvojo mamo zaljubila, in čisto v redu je, da se tega ne veseliš kot midva.«

Jesper Juul