Danica A. Vidmar

Jesper Juul in Family Lab so mi prišli na pot 2011, kmalu zatem, ko sem postala babica. FL sem se pridružila, da bi bila boljša babica, saj se je svet otrok, mladih staršev in starih staršev v 25-letih tudi na področju medsebojnih družinskih odnosov bistveno spremenil. Želela sem bolje razumeti svoji hčeri, v resnici pa sem spoznala, kako neopremljena sem bila kot mama, samohranilka povrhu. Podzavestno sem najbrž vedela, da imam kot “spregledani otrok” v družini treh otrok številne rane in ovire na poti do sebe, posledično do svojih dveh otrok.  Tistih nekaj knjig, ki so bile takrat na voljo mladim staršem, mi ni dalo ničesar, veljavna “vzgojna” pravila tudi ne, resne zdravstvene težave v družini so bile še dodatna ovira našega odnosa.

Srečanje z Juulom me je pripeljalo do “ja, ja, to je to”, do vsega, česar nikoli nisem znala ubesediti, ne kot otrok ne kot starš. Ni lahko prihajati do spoznanj, ko je večina priložnosti zamujenih in so otroci odrasli, preseganje lastnega starševstva je zahteven proces. Ko otroci oddidejo od doma in sami postanejo starši (ali pa tudi ne), je treba odnos postaviti na nove temelje. S tem ima moja generacija več težav kot mlajša, a iz izkušenj vem, da medgeneracijski konflikt lahko postane dobra podlaga teh novih temeljev, potrebna sta iskrenost in pogum, na obeh straneh. Kot jungovski coach jesen življenja posvečam sporočilu, da za izboljšanje družinskih odnosov ni nikoli prepozno. To je vnukom najdragocenejša dota.

Preberite članke:
Pot do vnukov vodi preko staršev
Čas za manj strogosti in različna razvajanja
Rada imam mesto, kjer sem bila rojena