Maja Gregorc

Sem Maja Gregorc. Družinski človek. Empatična, občutljiva in čustvena. Po izobrazbi sem geografinja in sinologinja ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Imam hčerko in dva sinova. Skoraj srednješolka, osnovnošolec na začetku šolske poti in najmlajši, ki je šele prestopil prag vrtca. Svojo življenjsko vlogo sem vedno videla v vlogi mame in hkrati ambiciozne zaposlene ženske na svojem profesionalnem področju. V tej sliki nikoli nisem razmišljala o delu z otroki. Vleklo me je v poznavanje sveta okoli sebe v geografskem smislu. Z rojstvom hčerke in prebiranjem še sveže tiskane Jesperjeve knjige o vzgoji otrok me je nezavedno potegnilo v neznane sfere. Za katere sem mislila, da jih ne poznam, a je socialni, pedagoški, čut vedno močno živel v meni. Po prvih nekaj prebranih straneh knjige Kompetentni otrok, sem jo odložila iz rok. Dotaknila se me je in pustila močan pečat. Intenzivno sem začela razmišljati o sebi, vzgoji, medsebojnih odnosih, predvsem odnosih, dejanjih do otrok in pogledih na njih. Kasneje sem prebrala še ostale knjige in se odločila za Temeljno Familylabovo usposabljanje. Pravzaprav sem se na ta način najprej srečala sama s sabo, se začela spoznavati, prepoznavati svoja občutja in se znova učiti avtentičnosti. V trenutku spoznanja, da je vzgoja dvosmerni proces, so se privzgojeni vzorci začeli rušiti. Stopila sem na razburkano pot osebne rasti, materinstva, prepoznavanja sebe, menjajočih se obdobij trdnosti, šibkosti, dvomov, razdvojenosti. Vzporedno sem začela dojemati reakcije otrok, njihovo obnašanje, razmišljanje, sporočilnost, spoznavati sem začela njihovo kompetentnost.

Na povabilo hčerkine vzgojiteljice, naj predstavimi otrokom tujo deželo, sem prvič prestopila prag vrtca na drugačen način. Prevzelo me je. Potegnilo me je v svet najmlajših. Zaključila sem dodatna izobraževanja s področja predšolske vzgoje in se zaposlila v vrtcu najprej kot pomočnica vzgojiteljice, kasneje vzgojiteljica. Sanjska služba. Delo z otroki in starši vsak dan prinese nove izzive, spoznanja, turbulentnost, mirnost, šibkost, jasne vizije. Vedno znova in znova se učim, razmišljam, preizkušam svoje sposobnosti. Zastavljajo se vprašanja, iščejo se odgovori. Svoje znanje in izkušnje sem delila na internih izobraževanjih za kolegice in kolege.

Nato nas je kot družino pot odnesla na tuje. Dobro leto in pol sem imela povsem drugačno vlogo. Mama doma. Velike spremembe in izzivi na vseh naših področjih. Z novim letom se zopet vračam med otroke, tokrat šolske, v podaljšano bivanje, v tujejezično okolje. Izkušnjam in osvojenemu znanju se bo pridružil proces nadaljnjega učenja, tokrat v pisani množici otrok različnih etnij, narodov, ver, kultur in ras.

 

Majini blogi:

V trgovini