Luže, luže, lužice …

flašaJa mali, saj štekam, cel žur je tole. Obrneš okrog in kaplja, še malo potreseš in je curek, pritisneš dudo ob tla in šprica okrog. Mislim, ja, saj se lahko vživim, tole je res odkritje, da flaša ni samo za pitje.

Ampak! Potem ko že petdesetič vzamem krpo in pobrišem lužico, vmes kakšno zgrešim in sem si zato že trikrat preobula štumfe, tale žur ni več tako zelo zabaven. Vsaj meni ne. Moj najdražji itak zgublja živce zraven, ker so lužice povsod in otrok moker in ker pač ni reda in ker kakšna vzgoja je sploh to.

Proti večeru enkrat imam tudi jaz poln kufer in že rahlo tečno rečem: “A boš pil ali ti pa vzamem. Čisto zares. Zdaj. Takoj.”

In dobim tak najlepši, najširši, najbolj srečen nasmešek. In zraven gledam rokico, ki čisto počasi, po filmsko obrača flašo okrog …


Sabina Adanič

Sabina Adanič

Submit a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja