Inspirativni seminar: KO ODNOS Z MAMO/HČERKO BOLI

Odnos z mamo je za vsakega otroka in odraslega eden od najbolj temeljnih odnosov, ki lahko močno ovira tudi druge medosebne odnose, če v sebi nosi kronično čustveno bolečino. In čeprav tudi za odnos z mamo veljajo enake zakonitosti kot za vse druge odnose, odnos med mamo in hčerko s sabo prinaša določene posebnosti, ki jih razumejo le tiste hčerke/mame, ki se z mamo/hčerko skoraj vsakič skregajo oziroma jih mama/hči zna na prav poseben način »vreči na obrate« ali sprožiti željo po čim prejšnjem pobegu iz odnosa.
Kljub trudu, da ne bi bilo tako, je tako pogosto čutiti, kot da se ta odnos enostavno ne da spraviti v bolj umirjene in harmonične vode. Pa ni važno, na kateri strani smo se znašli – kot hči ali mama. Če namreč prisluhnemo mamam, ki se ne razumejo dobro s svojimi hčerami, imajo pogosto povsem enake pritožbe kot hčerke: »Sploh me ne posluša in razume, vedno me samo napada in z njo se ne morem prav nič normalno pogovoriti.«

Na inspirativnem seminarju, ki bo potekal 14. septembra, od 17:00 do 20:00, v živo, bo predavateljica Helena Primic nagovorila naslednja vprašanja:

* Kako poteka zdrava navezanost otroka na mamo in kako
separacijski proces ter kje se najpogosteje zalomi?
* Najpogostejši vzorci odnosa med mamo in hčerko
* Pričakovanja od mame/hčerke vs. realnost oziroma podoba
»popolne« mame/hčerke
* Postavljanje meja v odnosu mama/hči in zakaj je v tem odnosu to
lahko tako zelo težko?
* Kaj storiti, ko me mama/hči ne sliši oziroma ni zmožna zares uzreti in kaj storiti z dolgoletnimi zamerami?
* Kaj pa, ko mame/hčere enostavno nimam (dovolj) rada?
* Kako imam lahko z mamo/hčerko vendarle spoštljiv in korekten
odnos, kljub temu, da sva zelo različni?

Na seminarju boste lahko izpostavili tudi vaše konkretne primere in težave, zato je priporočljivo, da pred srečanjem premislite, kaj je tisto, kar vas v odnosu do mame/hčerke najbolj žuli.

“Ko sem pri 33-ih ugotovila, da svoje mame zaradi zataknjene idealizacije sploh ne morem zares pokritizirati (vedno sem našla nek razlog, zakaj je storila kakšno reč narobe) in da čustvene popkovine v resnici sploh še nisem prerezala, četudi sem bila od nekdaj zelo samostojna, sem se začela zares ukvarjati s svojim odnosom do mame.
Sledila so leta, ko sem bila strašno jezna nanjo in sva se prav vedno, ko sva se srečali, skregali. Še posebej, ko sem opazovala njen odnos do mojih hčerk, njenih vnukinj. Po temeljitem delu na sebi sem pod jezo našla bolečino, žalost in strašno hrepenenje po mami, kakršno sem si vedno želela.
Rabila sem ponovno nekaj let in mamino bolezen, da sem se poslovila od vseh pričakovanj, zamer in bolečine v najinem odnosu ter končno lahko prispela do empatičnega odnosa do modre in nepopolne starke, ki me sicer še vedno zna razjeziti, zaročarati in razžalostiti, toda danes se zavedam, kaj se dogaja in zakaj ter kako se teh občutkov lotevati z osebno odgovornostjo za svoje počutje in najin odnos,” je svojo dolgo popotovanje v odnosu mama/hči v par
stavkih opisala voditeljica seminarja Helena Primic.