U
M

Jesper Juul

Jesper Juul, danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, je bil eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov.
Je avtor številnih knjig s področja družinskega življenja. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetentni otrok«, ki je prevedena v več kot 20 jezikov, je postala svetovna uspešnica.
V njej je povzel 25 let izkušenj dela z družinami in otroki in postavil pod vprašaj mnoge predpostavke tradicionalne razvojne psihologije ter prevladujočih modelov in metod, ki so v rabi v pedagogiki in vzgoji otrok. Njegove teze in ugotovitve odtlej potrjujeta tako sodobna nevroznanost kot relacijska psihologija, sicer pa predstavljajo trdno podlago za novo paradigmo in novo perspektivo, kar zadeva načela obravnave družin, pa tudi nasploh interakcije med otroki, mladostniki in odraslimi.

Jesper Juul je bil soustanovitelj Kemplerjevega inštituta, katerega je med letoma 1997 in 2004 tudi vodil. Pred leti je to najstarejše evropsko središče za podiplomsko izobraževanje, usposabljanje
in supervizijo družinskih terapevtov dobilo naslednika v nemško-danskem inštitutu za družinsko terapijo in svetovanje DDIF, kjer je Juul sodeloval kot predavatelj in supervizor.

Leta 2007 je zasnoval mednarodni projekt Familylab International, pod okriljem katerega je v naslednjih letih po vsej Evropi in tudi na drugih celinah zrastlo že 24 lokalnih “družinskih laboratorijev”, kjer ponujajo seminarje, predavanja, delavnice in svetovanje za starše in družine, pa tudi za javne ustanove ter zasebna podjetja.

Juulov slog je daleč od akademskega, vendar ni v njem prav nič populističnega, površnega ali površinsko všečnega, še manj dogmatičnega. Je jasen, natančen in konkreten, obenem pa navdihuje s preprostostjo kratko malo življenjske modrosti.

Jesper Juul je preminil 25. julija 2019.

 

Juulove tekste, prevedene v slovenščino, najdeš tule

 

 

Kratka biografija

Rodil sem se 18. aprila 1948 v Vordingborgu na Danskem. Otroška leta sem preživel tam, pa tudi
v Herningu in Ebeltoftu, v družbi s starši in bratom Petrom. V prostem času sem se ukvarjal z atletiko in badmintonom, hodil k tabornikom in v gozdovih okrog Ebeltofta in Molsa proučeval ptice.

Po maturi na javni srednji šoli v Ebeltoftu sem si na ladji OK Cambodia, ki je plula do Daljnem vzhodu, našel delo kot natakar in kuharski pomočnik. Po tem sem kot zidar pomagal graditi pristanišče za parnike v Ebeltoftu, nakar sem delal v hotelu White House kot pomivalec posode,
nato za blagajno in kot točaj.

Leta 1966 sem se vpisal na učiteljski kolidž v Marselisborgu in štiri leta pozneje diplomiral, osredotočen na temi zgodovina in religija. Po zaslugi čudovitega profesorja religiologije – teologa Schmidta Hansena – sem obenem začel na univerzi v Arthusu študirati zgodovino idej. Tam sem dobil za mentorja prof. Johannesa Sløka in užival v napeti interakciji med filozofijo, politiko
in zgodovino religije. Prvi del študija sem sklenil z nalogo o razpravi med Martinom Lutherjem
in Erazmom Roterdamskim o »svobodni volji«.

Študij sem si deloma plačeval z zaslužkom od počitniškega dela v Nemčiji, kjer sem delal kot natakar, in od objav recenzij otroških knjig v nekem lokalnem časopisu, proti koncu študija pa sem delal tudi kot nočni čuvaj v Bøgholtovem centru za mladostnike v Vibyju na Danskem.

Naslednjih nekaj več kot tri leta sem v Bøgholtu delal kot učitelj in socialni delavec in odkril,
kako nujno je dejavno delati z vso družino, ne samo z otrokom. Na nekem seminarju sem spoznal ameriškega psihiatra in družinskega terapevta W. Kemplerja in danskega pedopsihiatra Mogensa A. Lunda, ki sta postala moja učitelja, terapevta in prijatelja.

Nato sem še z dvema dobrima kolegoma iz Bogholta devet let delal v centru za mladostnike Arhus
in sicer s skupinami samohranilskih mater; v tem času sem se začel usposabljati v družinski terapiji, in sicer na Danskem, Nizozemskem in v ZDA. Obenem sem ob podpori in superviziji Mogensa Lunda in njegove žene Lis Keiser začel delati samostojno kot skupinski terapevt in usposabljati osebje – zadnje predvsem na eksperimentalnih psihiatričnih oddelkih in pri raznih projektih za odvisnike.

Leta 1979 se nam je zdelo, da je prišel čas, ko je treba ustanoviti inštitut, namenjen podiplomskemu izobraževanju v take vrste družinski terapiji, kakršno je razvijal in opisoval Kempler, in tako smo pod njegovim vodstvom ustanovili Kemplerjev inštitut.

Čez nekaj let sem postal po seriji naključij postal vodja Kemplerjevega inštituta Skandinavije,
ki se mu posvečam vse odtlej v želji, da bi naše delo cvetelo in se razvijalo.

Osebno vidim pomemben del svoje vloge v tem, da omogočam širjenje temeljnih vrednot, zamisli
in izkušenj, ki jih zastopa inštitut, tako med skupinami strokovnjakov, ki se jim terapevtske kompetence običajno ne priznavajo, kakor tudi laikom – najprej in najbolj pa staršem.

Prvič sem se poročil l. 1971. Leta 1973 se nama je rodil sin Nicolai, skupaj pa sva živela do l. 1990.

Leta 1991 sem se poročil s Suzano, po rodu iz Zagreba na Hrvaškem, ki me je med drugim pripravila do tega, da približno 3 mesece na leto posvetim prostovoljnemu delu z begunci, vojnimi veterani in na področju podiplomskega izobraževanja hrvaških in bosanskih strokovnjakov. Obenem svetujem in pomagam pri razvoju mnogim lokalnim nevldanim organizacijam.

Januarja 2004 sem odstopil z mesta poslovnega in kliničnega direktorja Kemplerjevega inštituta
in tako poskrbel za harmonično generacijsko menjavo. Vezi z inštitutom ohranjam kot predavatelj
in svetovalec in upam, da mi bo to uspevalo tudi v prihodnje, medtem ko vzporedno vodim svoj najnovejši projekt: Family-Lab International.

Jesper Juul