Inspirativni seminar: ŽIVLJENJE Z NAJSTNIKOM

Ko eden ali več otrok vstopi v obdobje najstništva, je to sprememba oziroma izziv za celotno družino. Starši se pogosto znajdemo na neznanem ozemlju, ko se otrok od nas oddalji, nam manj zaupa, se ne pusti več usmerjati, preživlja več časa z vrstniki in se vede na tisoč načinov, ki nam niso všeč…

Za našega otroka pa je to obdobje intenzivnega odkrivanja tega, kdo je on sam in kakšen želi biti. Do tega trenutka je spoznaval naše vrednote in pričakovanja, v najstništvu pa se začne od nas ločevati in preizkušati v praksi to, kar smo mu predajali teh 12-13 let. Nekatere od teh vrednot bo vključil v svoje življenje, za druge bo spoznal, da mu ne ustrezajo in bo iskal alternative. Na koncu tega obdobja se bo ločil od nas in zaživel kot samostojna odrasla oseba.

Če to razumemo in ustrezno prilagodimo svoje starševsko vodstvo, postane ta čas konstruktiven in ploden del življenja celotne družine. Tudi starši imamo priložnost med drugim intenzivno spoznavati same sebe, razviti veščine konstruktivne komunikacije, se naučiti spoštovati otrokove meje oz. integriteto, tudi prenašati negotovost in razviti zaupanje. Naši najstniki nas izzivajo v tem, da tudi sami zrasemo, hkrati pa se lahko znova obrnemo k sebi in k partnerju. Otrokova najstniška leta so čas, ko se moramo posloviti od otroka in pozdraviti novega odraslega člana družine.

Če pa se nismo pripravljeni ali zmožni umakniti s prve vzgojne črte, pač pa vztrajamo na okopih svoje starševske premoči in hočemo še vedno upravljati z življenjem našega najstnika, tvegamo konflikte, ki škodujejo tako nam kot otrokom.

Res pa je, da je puberteta na neki način tudi čas, ko žanjemo, kar smo sejali. To pomeni, da bomo v neki meri deležni vedenja, kakršnega smo sami namenjali otroku. Če smo se torej nanje zadirali, se bodo zdaj tudi oni zadirali in nas kritizirali. Vsaj nekateri. Drugi bodo kritiko in agresivnost usmerili vase in postali samodestruktivni. Ta del je modro vzeti osebno in se iz njega učiti.