V trgovini

Trgovina z igračami. Raj za otroke. Tako močno zasveti v njihovih očeh. Seznam želja postane neskončno dolg. Vse kar opazijo bi najraje dali v nakupovalni voziček. Ne. Ni majhen, tisti za najmlajše z zastavico. Ne. Tale je velik, velikanski, ogromen. Hitro vedo, kaj si želijo. Čeprav pravzaprav nič od tega ne potrebujejo. Naj priznam. Tudi meni se zasvetijo oči. Opazujem in tipam. V naslednjem trenutku me že odnese v svet domišljije, igre. Moj seznam želja postane dolg. Verjetno ne tako kot otroški. Vem, kaj si želim, a s svojimi izkušnjami vem, kaj potrebujem. Najstarejšemu sinu, osemletniku, obljubim, da ga peljem v trgovino z igračami. Res veliko trgovino. Se skoraj kar izgubiš v njej. Namreč, za rojstni dan je dobil darilni bon. Odpeljem ga v njegov »raj«. S seboj vzameva še našega najmlajšega. Star je tri leta. Čeprav bi nama obema bolj ugajalo, da sva sama, vendar najmlajšega ne morem pustiti samega doma. In odidemo. Po poti nič ne razmišljam, v kaj sem se pravzaprav spustila. Z dvema otrokoma v svet igrač. To začutim šele v trgovini. Osemletnik si je že zamislil darilo. Izbira med dvema variantama. Pri prvi mu ostane še polovica denarja na kartici. Pri drugi pa porabi ves znesek. Neodločen je. Izbira je težka. Sprehaja se od police do police. Razmišlja. Vpraša me za mnenje. Pravzaprav ne za mnenje, temveč naj se jaz odločim namesto njega. Pravi, da je izbira za njega pretežka. »Jaz bi obe stvari, vendar nimam dovolj denarja na kartici. Kaj pa, če mi ti kupiš eno stvar?« poizkuša najti rešitev. Obe stvari nista dragi. Znesek, ki si ga lahko privoščim. Za trenutek oklevam:...

Kakšna naj bo šola za prihodnost

Jan Gmurczyk sprašuje Jesperja Juula     V knjigi »Šolski infarkt. Kaj lahko storimo, da bo šlo otrokom, staršem in učiteljem bolje« pišete, da bi se morali učenci, starši in učitelji združiti in se skupaj upreti obstoječemu izobraževalnemu sistemu. Zakaj? Jesper Juul: Razlog je preprost.  V okviru sedanjih okoliščin so vse tri strani izpostavljene enakemu stresu in so enako frustrirane.  Kakorkoli že, pa trenutno ni ene države v Evropi, katere šolstvo bi lahko dali drugim za zgled, kako ustvariti nov vzgojno izobraževalni sistem. Seveda imajo vse države posamezne javne ali privatne šole, ki so boljše od povprečja, vendar bi bila resna politična napaka, če bi zaradi njihove trenutne uspešnosti vsem drugim kar diktirali posnemanje njihove strukture ali filozofije. Kaj pa lahko potemtakem storimo? Jesper Juul: Ker potrebujemo nov pristop k izobraževanju, bi imel takle predlog: pojdimo in vprašajmo ljudi, ki so vsak dan v šoli, kakšna naj bi šola bila? Povejmo učiteljem, učencem in staršem, da jih njihova država potrebuje in vključimo jih v reformni proces. To je krasna ideja, a kako jo prenesti v resničnost? Jesper Juul: Ministrstva za izobraževanje bi morala organizirati majhne skupine učiteljev, staršev in učencev od četrtega razreda dalje, ki bi jih sestavljalo od 10 do 15 članov. V vsakem šolskem okolišu bi morali ustanoviti približno dve taki skupini. Najprej bi delovale ločeno, nato pa skupaj, kot mešane skupine. Njihova naloga bi bila napisati knjižico s predlogi, kako izboljšati naše šole. Na koncu bi te knjige predali ministrstvom, da bi jim služile kot temelj ter navdih za lokalne in državne politike. Na ta način bi ustvarili čisto drugačen odnos do sodelovanja in odgovornosti za...

Otroci in agresivnost, 10.10.2017

Predavanje je potekalo v Vrtcu Brezovica in je zajemalo tematiko agresivnost in otroci. Sama se veeeliko informiram v zvezi z vzgojo in raziskujem metode, ki bi meni in mojim otrokom bile pisane na kožo in ki bi nam vsem omogočale, da razvijamo svoje potenciale in odnose, ki jih prinese tako pestra dinamika, kot je pri nas (imam 3 otroke: hčerko 7 let in 2 sinova 4 leta in 8 mesecev). S hčerko sem zelo prijetno zaplavala v starševstvo, medtem ko moram reči, da mi fanta postavljata povsem nova vprašanja in izzive, in eden izmed njih je tudi agresivnost. Na predavanju pa mi je bilo precej podtem in vprašanj odgovorjenih ali pa vsaj predstavljenih tudi z drugih zornih kotov. Všeč mi je bilo, da sem s predavanja odšla vznemirjena, ker sem izvedela, da so moji otroci normalni (čeprav kdaj tudi ugriznejo in udarijo in “znorijo”) in da vseeno še nisem preizkusila vsega. Všeč mi je bilo, ko predavateljica omeni tudi svoje lastne izkušnje in jih predstavi za, ne zgolj ene in edine pravilne, ampak primer dobre prakse ali pa kdaj tudi slabe. Pomembno mi je, da stvari razumem, zato želim o vsem čimveč vedeti. Sama sem pristaš tudi sočutnega starševstva in z možem nekako slalomirava s takšno vzgojo, kjer ves čas potekajo pogovori in dogovori o načrtih in obveznostih, ki jih imamo kot družina. Tako da sem vas resnično rada poslušala, in čeprav spremljam vaš Familylab že dlje časa, je bilo to moje prvo predavanje. Z veseljem se ga bom udeležila še kdaj, ker sem se res počutila dobro, sproščeno, nenapadeno in sprejeto. Hvala vam še enkrat in kar tako...

Nekaj odlomkov iz knjige “EMPATIJA – POD DO SEBE IN DO DRUGEGA” (J. Juul et al., Didakta 2017)

Otroci in šola: empatija ter kakovostno učno in razvojno okolje Avtorji te knjige smo se odločili za sodelovanje predvsem zato, ker sta dva med nami – Helle Jensen in Jesper Juul – po desetletjih izkušenj kot psihologa, družinska terapevta in svetovalca po šolah in vrtcih zaskrbljeno ugotovila, da imajo tamkajšnji pedagogi velike težave pri zagotavljanju spodbudnega učnega in razvojnega okolja za otroke in mladostnike. Kratkoročno je najpomembneje, da se v razrede povrne mir. Zagotoviti je treba ustrezne razmere za delo, da bi bilo mogoče slediti učnemu načrtu. Dolgoročno pa je pomembno, da življenje v vrtcih in šolskih razredih – za otroka prvih večjih skupnostih zunaj matične družine – zaznamujejo prijateljstvo, spoštovanje in bližina. Tu se namreč razvijata otrokova empatija in pozornost, prav tu pa se gradi tudi temelj zavedanja o izjemnem pomenu medsebojne pripadnosti in skupnosti. Že v zgodnjih letih svojega profesionalnega dela s tako imenovanimi »težavnimi« otroki sta Helle Jensen in Jesper Juul ugotovila, da so to otroci, ki so dobesedno »povsem iz sebe«. Njihov način življenja je bil izredno zapleten in je zahteval od njih tolikšno posvečanje pozornosti zunanjemu, da jim je bil vpogled v to, kaj se dogaja v njihovi notranjosti, izredno omejen. Dolgotrajno vztrajanje v takšnem stanju je za prizadetega posameznika vse prej kot zdravo, za skupnost in za občutek medsebojne pripadnosti pa naravnost destruktivno. Ampak eno je diagnosticirati težavo, drugo pa njeno odpravljanje. Helle in Jesper sta ugotovila, da tedaj, ko so otroci kronično »iz sebe«, zgolj pogovori ne zaležejo. Bolj učinkovito se je izkazalo delo z odraslimi, s pedagogi, ki so v razredih skupaj z otrokom oziroma v njegovi bližini in ki potrjujejo...

J. Juul et al.: EMPATIJA – pot do sebe in do drugega (Didakta, 2017)

Knjiga je jedrnat teoretični in praktični vodnik, ki vam pomaga izboljšati stik s sabo in drugimi ljudmi. Odgovarja na vprašanje: „Kaj je najpomembnejša in najbolj dragocena stvar, ki jo lahko storimo za današnje otroke”.     Cena: 19,99 € Strošek za poštnino: 1,90 € Za člane Familylabovega vzgojnega kluba je poštnina gratis. Naročila na: info@familylab.si   Založba: Didakta, 2017 Prevedla: Lidija Liberšar Št. strani: 127 Vezava: broširana   Knjigo je mogoče naročiti tudi po konferenčni ceni 14,50 € hkrati s prijavo na dvodnevno konferenco z naslovom Empatija – odnos – dialog, ki bo potekala 26. in 27. januarja 2018 na OŠ Brezovica.     Vsebino knjige sestavlja celovita in razumljiva teorija ter 12 vaj, ki so bile preizkušene v mnogih učilnicah, s strani učiteljev in študentov pedagogike.  Poleg Jesperja Juula so vsebino knjige prispevali tudi Helle Jensen, Peter Høeg, Jes Bertelsen, Michael Stubberup, Steen Hildebrand.   Beseda avtorjev: Šesterica avtorjev te knjige smo se prvič sešli v letu 2007. Profesionalno sicer delujemo na različnih področjih, vendar nam je vsem skupno predano raziskovanje okoliščin, v katerih odraščajo današnji otroci. Njihov svet zaznamujejo hitre zunanje spremembe, pa tudi dramatično upadanje pomena tradicionalnih vrednot. Vidimo, da smo sredi procesa, ki je in ki še bo povzročil mnoge preobrate in spremembe. Zato smo se odločili, da skupaj poiščemo odgovore na vprašanja, ki se nas posebno globoko dotikajo: Kaj lahko mi odrasli storimo za otroke? Kaj je pri tem najpomembnejše in najbolj dragoceno? V tej knjigi podajamo teoretična in praktična spoznanja ter sklepe, do katerih smo prišli po več letih medpodročnega strokovnega sodelovanja. V glavnem gre za to, da je po naših ugotovitvah danes najbolj pomembno otrokom...