Piše: Erika Plevel

Pisana mavrica značilnosti

Biti visoko občutljiv lahko pomeni, da:
– ste občutljivi na hrup, močne luči ali vonje, ne prenesete določenih materialov (npr. volne) na svoji koži ali vas motijo etikete na oblačilih,
– vas stvari hitro vznemirijo, razjezijo, hitro in burno čustveno reagirate,
– ste zelo redoljubni, natančni in dosledno sledite pravilom,
– veliko in globoko razmišljate,
– ste zelo empatični, se vas zelo dotakne trpljenje drugih ljudi in živali, pa tudi na splošno problemi okoli vas in v svetu,
– imate radi samoto in tišino ter se izogibate velikim skupinam ljudi in bučnim zabavam,
– ste ustvarjalni, uživate v lepi glasbi, sliki ali drugi umetnini,
– opazite podrobnosti pri drugih ljudeh ali v okolju, ki jih večina ljudi ne vidi,
– ste občutljivi na bolečino,
– ne marate sprememb,
– vam drugi pogosto rečejo, da ste preveč občutljivi, plašni, zadržani.

Visoka občutljivost se izraža različno pri različnih ljudeh, zato lahko za vas velja večina naštetega ali le nekatere stvari in tiste močneje. Bistvo ni v tem, da bi dobili nekakšno diagnozo, ampak da se spoznate, sprejmete sebe v vsej razsežnosti in se naučite živeti najboljšo različico sebe.

Visoka občutljivost je namreč osebnostna lastnost, ni bolezen ali kakšna motnja, je kratko malo značilnost kot npr. barva oči.

Kratka zgodovina

Izraz visoko občutljiva oseba (ang. highly sensitive person – HSP) je uvedla ameriška doktorica psihologije, univerzitetna profesorica in psihoterapevtka Elaine N. Aron leta 1980 v svoji knjigi The Highly Sensitive Person. Dr. Aronova, tudi sama visoko občutljiva, je v svoji psihoterapevtski praksi več desetletij preučevala značilnosti visoko občutljivih ljudi in jih v omenjeni knjigi natančno opisala. Te ljudi so do tedaj drugi označevali za plašne, introvertirane, zadržane ali prestrašene – besede, ki ne povedo o nas dovolj in imajo pogosto negativen prizvok, ne omenjajo naših darov in potencialov, ki so bili zato pogosto prezrti in nerazviti.

Ste se našli v zgornjem opisu? Imate visoko občutljivega otroka? Rešite test dr. Aronove na njeni spletni strani.

Zelo občutljiv živčni sistem

Visoko občutljivi ljudje imamo nadpovprečno občutljiv živčni sistem, ki zato zaznava veliko več dražljajev iz okolja in posameznikove notranjosti na veliko bolj intenziven in niansiran način.

  1. Pozorno zaznavanje
    Opazimo zelo veliko podrobnosti v svojem okolju, ki jih ostali ljudje ne, in o njih veliko razmišljamo. Zaznamo nežne vonjave, komaj opazno razliko v okusu, tihe zvoke, globoko se nas dotakne glasba in umetnost, v katerih zelo uživamo. Prav tako opazimo neznatne spremembe v komunikaciji z ljudmi, njihova čustva, neizrečene misli. Tega nenehnega zavedanja okolice ne moremo izklopiti in o vseh zaznavah veliko razmišljamo ter jih analiziramo.
  2. Intenzivno doživljanje in čustveno odzivanje
    Vse izkušnje doživljamo in občutimo zelo globoko ter intenzivno. Čustveno se močno odzivamo na dogajanje v nas in okoli nas – če smo veseli, smo zelo veseli, in če smo žalostni, jezni, so ta čustva zelo močna, burna.
    Vse doživljanje globoko procesiramo, imamo bogato notranje življenje, bujno domišljijo, dobro intuicijo, smo zelo ustvarjalni. Smo vestni, skrbni, natančni, izogibamo se delanju napak, težko sprejemamo odločitve in pogosto pred odločitvijo dobro preučimo vse vidike, ne glede na to, kako pomembna je odločitev (tudi če gre le za to, kaj bomo jedli za zajtrk). Čustva in odzivi drugih ljudi se nas zelo dotaknejo, zelo smo empatični in dovzetni za težave in potrebe drugih, prav tako se nas močno dotaknejo svetovni problemi.
  3. Preplavljenost ali prevelika stimulacija
    Zaradi pozornega zaznavanja in intenzivnega doživljanja postanemo hitreje izčrpani, hitreje presežemo raven optimalne stimulacije, ko imamo vsega preveč.
    Ljudje najbolje delujemo, ko smo optimalno stimulirani – ko iz okolice sprejemamo takšno količino dražljajev, ki jo še zmoremo sprejeti in predelati. Visoko občutljivi ljudje to raven hitreje dosežemo in smo lahko preveč vzdraženi v situacijah, ki za večino ljudi predstavljajo optimalno raven stimulacije.
    To je lahko glasen hrup, močen vonj, nenadna sprememba, preveč ljudi, ki glasno govorijo ali ko se okoli nas dogaja preveč stvari naenkrat, če moramo sprejeti hitro odločitev in smo pod časovnim pritiskom, če smo lačni oziroma nimamo rednih obrokov, če tekmujemo ali izvajamo neko nalogo, medtem ko nas opazujejo.
    Ob tem je pomembno, da se pravi čas zavemo, ko se bliža točka prevelike vzdraženosti, da se lahko umaknemo in umirimo, sicer nam take situacije lahko predstavljajo velik stres in nas fizično popolnoma izčrpajo. Če je možno, se skušajmo takim situacijam izogniti ali se naučimo zaščititi, ko do njih pride.
Nizek, a zelo pomemben delež v družbi

Pogosto drugi menijo, da imamo visoko občutljivi ljudje premalo trdo kožo ali da smo preveč razvajeni, torej da se lahko spremenimo in postanemo manj občutljivi. Vendar to ni res. Lahko si pridobimo določene spretnosti, ki nam pomagajo živeti in se prilagoditi, v resnici pa najbolj pomaga, da najprej sprejmemo to svojo lastnost.

Visoka občutljivost je prirojena in se pojavlja pri 15 do 20 % ljudi. V enakem deležu jo najdemo pri ženskah in moških, prav tako med različnimi rasami. Ta delež je previsok, da bi ga lahko obravnavali kot motnjo, obenem pa prenizek, da bi bil dovolj dobro razumljen in sprejet med ljudmi okoli nas.

Namreč, večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Žal so nam ta občutek pomagali ustvariti tudi naši najbližji v otroštvu in kasneje v življenju, ko so težko sprejemali in se soočali z našo občutljivostjo.

Večina (70%) visoko občutljivih oseb je introvertiranih, medtem ko so ostali ekstravertirani. Raziskave kažejo, da je visoka občutljivost dedna, zato je, če ste visoko občutljivi, velika verjetnost, da je vsaj eden od vaših staršev, prav tako pa tudi od vaših otrok, visoko občutljiv.

Visoko občutljivost  v podobnem deležu najdemo tudi med živalmi (miši, mačke, psi, konji, opice), torej ima očitno neki smisel, je neke vrste preživetvena strategija, ki se je ohranila skozi stoletja evolucije človeka in živali.

Potrebujemo namreč ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.

Vendar pa se moramo visoko občutljivi ljudje dobro počutiti v svoji koži, da lahko polno razvijemo svojo moč in potencial ter se ne oziramo na sporočila večine okoli nas, ki nam pogosto prigovarjajo, da so naši občutki pretirani ali niso pravi.

Dragocenost visoke občutljivosti

Visoko občutljivi ljudje zaradi podrobnega opazovanja hitreje vidimo napake in se jim znamo bolje izogniti, smo zelo vestni, sposobni globoke koncentracije, posebej dobri v nalogah, ki zahtevajo veliko pozornost, natančnost in zaznavanje drobnih razlik.

Pogosto razmišljamo o svojem razmišljanju in se učimo, ne da bi se tega zavedali. Zaradi globokega procesiranja se sicer včasih zdi, da nekaterih stvari ne razumemo dovolj hitro, a sčasoma pogosto razumemo in si zapomnimo več od ostalih. Pogosto smo spretnejši v finomotoričnih dejavnostih, bolj ustvarjalni in intuitivni.

Visoka občutljivost pripomore, da globlje in intenzivneje doživljamo tudi umetnost, filozofijo, duhovnost. Velika sposobnost empatije nam pomaga, da se globlje povežemo z drugimi ljudmi in se vanje vživimo ter jim znamo pomagati. Zato se pogosto najdemo v poklicih, kot so svetovalci, učitelji, vzgojitelji, psihoterapevti, vse našteto pa nam pomaga, da smo tudi dobri starši.

Visoko občutljivi otroci

Značilnosti visoko občutljivih otrok so podobne kot pri odraslih:
– občutljivost na močen zvok, vonj, svetlobo, dotik, etikete in šive na oblačilih, pretesna oblačila,
– večkrat burno odreagirajo ali se težko prilagodijo na majhne spremembe ali nepredvidene dogodke,
– se hitro razjezijo in težko sami pomirijo,
– pogosto jih je strah, veliko imajo skrbi,
– so zelo bistri, ustvarjalni,
– težko navežejo stik z drugimi otroci in se najraje igrajo sami,
– nočejo hoditi v šolo, vrtec ali na dogodke, kjer je večje število ljudi,
– zelo so empatični do ljudi in živali,
– veliko in globoko razmišljajo, veliko sprašujejo, se zanimajo za svetovne problem, izgledajo zreli za svoja leta,
– redoljubni, natančni, sledijo pravilom, močan občutek za pravičnost.

Otroci vse te močne občutke v sebi težje razumejo ter zaradi svoje nezrelosti in pomanjkanja izkušenj težko sami regulirajo, zato potrebujejo ob sebi stabilne starše, ki jim predstavljajo varen pristan. Potrebujejo občutek, da jih razumejo in sprejemajo take, kot so, jih ne poskušajo spreminjati in prepričati, da ne smejo čutiti, kot čutijo ali da pretiravajo. To jih namreč spravi v veliko stisko, saj se jim zdi, da ne morejo zaupati svojim občutkom.

Ob teh otrocih se starši pogosto počutimo nemočni, nesposobni in izčrpani, ker se zdi, da ti otroci toliko potrebujejo in da nikoli ni dovolj, zato je pomembno, da znamo starši visoko občutljivih otrok dobro poskrbeti zase, za svoje potrebe, si najti podporo in pomoč, saj je vzgajanje teh otrok zelo naporno, a tudi zelo izpolnjujoče poslanstvo.



Članek je objavljen tudi na spletni strani Erike Plevel Regratova lučka, kjer deli svoje misli, znanje in izkušnje z visoko občutljivostjo pri sebi in svojih treh hčerkah.