TREZNO O ALKOHOLU
‘Moč najstništva’
Brezplačni preventivni program
za starše, strokovnjake in mladostnike
Aktualen položaj mladih
Zgodnje mladostništvo je čas, ko mladi doživljajo pomembne spremembe in prehode na mnogih ravneh (biološki, psihološki, eksistencialni, fizični, socialni, čustveni itd.), ti prehodi pa niso nujno prijetni in enostavni, ampak so, nasprotno, tudi begajoči, razburljivi, frustrirajoči in/ali boleči, kar vse vodi do potencialno tveganega vedenja.
Na splošno vse raziskave v Sloveniji kažejo, da je uživanja alkohola dosti med vsemi starostnimi skupinami in da se pitje začne zgodaj. Zato menimo, da se splača osredotočiti na populacijo prednajstnikov in mladostnikov ter njihovih staršev in drugih pomembnih odraslih, ki imajo nanje največji vpliv, in sicer tako, da jim pomagamo krepiti najpomembnejši element psihološkega »imunskega sistema« – samospoštovanje.
Ker projekt izvajamo že več let (od leta 2015), smo iz naše dosedanje analize oddanih vprašalnikov na primer ugotovili, da učenci poročajo, da so svojo prvo alkoholno pijačo večinoma poskusili že med 9. in 10. letom, večinoma pri prijateljih (42%) in starih starših (35%). Zaskrbljujoča sta podatka, da se je 10% učencev prvič opilo pri 12 letih in da obstaja skupina otrok med 12. in 14. letom (10 %), ki navajajo, da so se napili že vsaj dvanajstkrat.
Nedavni razvoj dogodkov med pandemijo covid 19 je slovensko mladino še dodatno obremenil s tem, da ji je znaten del časa odvzel skoraj vse možnosti za živo socialno interakcijo. Državna politika je nastopala z ukrepi, ki so škodovali duševnemu in čustvenemu zdravju naših otrok in mladine. Stopnje samouničujočega vedenja na vseh ravneh so se izjemno povečale (po nekaterih ocenah celo za 30 – 50 %).
Zloraba alkohola je visoko na tem seznamu in čeprav služi kot blažilec občutenje bolečin in frustracije, hkrati krepi občutek nemoči in poraza, kar posledično poveča potrebo po alkoholu in s tem sklenjuje začarani krog. To vse so razlogi, zaradi katerih menimo, da se moramo še bolj osredotočiti na najstnike in njihove pomembne odrasle. Celosten pristop omogoča najboljše rezultate pri delu s (pred)najstniki, zato v naš projekt ne vključujemo le staršev in starih staršev, temveč tudi strokovnjake, ki z njimi preživijo največ časa – njihove učitelje/ice in strokovne delavce na šolah.
ZA KLJUČNE ODRASLE V ŽIVLJENJU OTROK
Kako se z mladostniki pogovarjati o alkoholu?
Lasten zgled in odkrit pogovor sta najboljši način, da starši vplivajo na čas začetka ‘eksperimentiranja’ z alkoholom pri mladostnikih. Tako lahko preprečijo tvegano vedenje, kipogosto spremlja prezgodnje poseganje mladostikov po alkoholu.
KULTURA PITJA
Že tisočletja imajo alkoholne pijače pomembno vlogo v številnih kulturah. Spremljajo nas pri obredih ter praznovanjih. Lahko dodajo pridih svečanosti pomembnim dogodkom v našem življenju in prispevajo k sproščenemu druženju. Pogoj za to je zmerno in odgovorno pitje.
Starostna omejitev 18 let
Slovenska zakonodaja določa, da lahko alkoholne pijače kupujejo in uživajo le polnoletne osebe. To mladih ne odvrača od preizkušanja alkoholnih pijač. Raziskave kažejo, da tudi slovenski mladostniki že zgodaj začnejo uživati alkoholne pijače.
Pitje razširjeno med mladostniki
Raziskave kažejo, da uživanje alkohola v mladostništvu ali adolescenci poveča možnost pojava škodljivih posledic. Raziskave tudi kažejo, da so mladostniki, ki so imeli prvi stik z alkoholom kasneje, v varnem zavetju doma in katerih starši so dober vzor, manj nagnjenj k pretiranemu
pitju in je pri njih bolj verjetno, da bodo razvili navade zmernega in odgovornega uživanja alkohola.
PREHOD V ODRASLO DOBO
Najstniki se pripravljajo na vlogo odraslih. Pri tem želijo predvsem dokazati, da niso več otroci. Zato včasih preizkušajo stvari, ki so namenjene odraslim in so otrokom še prepovedane. Med takšnimi omejitvami je tudi pitje alkoholnih pijač.
Spodbujanje odgovornosti
Starši lahko spremljajo mladostnikovo odraščanje s tem, da jim izkažejo spoštovanje in spodbujajo odgovornost. Ko gre za alkoholne pijače, je možna pot, da odrasli sicer izrazijo razumevanje želje najstnikov po preizkušanju alkohola, hkrati pa jih opozorijo, da njihovo telo še ni dovolj razvito in pripravljeno, da bi lahko varno pili alkoholne pijače.
Preizkušanje novosti
Mladi običajno pijejo zato, ker se želijo vklopiti v svet odraslih, želijo preizkušati novosti ali pa so pod vplivom in pritiskom vrstnikov. Starši lahko poskusijo preložiti zgodnji začetek uživanja alkohola pri mladostnikih z odkritim pogovorom. S tem, ko se starši z mladostniki pogovarjajo o vplivih alkohola, lahko preprečijo tudi z alkoholom povezano tvegano vedenje.
Z alkoholom povezano tvegano vedenje
Alkohol vpliva na določene predele možganov. Vpliva na delovanje spomina, gibanje inkoordinacijo ter pomembno okrni optimalno delovanje kognitivnih funkcij. Alkohol že v manjših količinah poslabšuje delovanje možganske skorje, ki je odgovorna za samonadzor. To pomeni, da postanemo pod vplivom alkohola sprva bolj sproščeni. Ob večjih količinah zaužitega alkohola pa zavore in samonadzor popustijo, odzivamo se bolj burno in zelo čustveno. Lahko smo bolj nasilni ali jokavi, oziroma izgubimo nadzor nad svojim telesom, čustvi, mislimi. Kar se pod vplivom alkohola zdi dobra ideja, je lahko v realnosti nespametno ali celo nevarno dejanje. V skrajnostih lahko alkohol celo vpliva na delovanje osnovnih življenskih funkcij, kar lahko zaradi odpovedi dihalnega centra v podaljšani hrbtenjači celo vodi v zastoj dihanja in smrt.
KAKO SE POGOVARJATI O ALKOHOLU?
Starši so otrokom in mladostnikom zgled tudi, ko gre za odnos do alkohola in uživanje alkoholnih pijač. Pomembno je, da so pri pogovoru iskreni, saj bo otrok oziroma mladostnik z nejevero sprejel pojasnilo, da je alkohol za odrasle dober, za otroke pa slab. Če starši navajajo le
nevarnosti pitja alkohola, mladostniku pa se ne zgodi nič hudega, ko sam poskusi alkoholno pijačo, bo sklepal, da razlaga staršev o nevarnostih alkohola ne drži.
Še preden prvič poizkusijo pijačo
Starši naj se z otroki pogovarjajo o pitju alkoholnih pijač, še preden začnejo otroci z eksperimentiranjem. Otroke naj podučijo o vseh dejstvih o alkoholu, da bi lahko v prihodnje sprejeli razumne odločitve. Priložnost za pogovor najprej ponudi vsakodnevno življenje, na
primer praznovanja. Starši lahko pogovor navežejo tudi ob skupnem gledanju vsebin, povezanih z alkoholom, na televiziji. Povod so lahko tudi s pitjem povezane vsebine na družbenih omrežjih. Pitje alkoholnih pijač je namreč običajen del družbenega vedenja, kar dnevno potrjuje tudi vsebina, ki jo spremljamo v medijih.
Dejstva o alkoholu
Pomembno je, da starši najdejo ravnovesje. Otroke naj opozorijo na nevarnosti, hkrati pa jim dajo vedeti, da bodo kot odgovorni odrasli lahko uživali v zmernem pitju alkoholnih pijač, če bodo to želeli in znali upoštevati načela preudarnega pitja alkohola. Starši naj otroku pojasnijo učinek alkohola na telo in um. Poudarijo naj, da lahko tudi majhne količine alkohola negativno vplivajo na človekovo sposobnost razumne presoje in sprejemanja odločitev.
Priporočila za pogovor z najstnikom o alkoholu
PRIPOROČILA ZA POGOVOR
1) Korak za korakom
Iskanje ravnovesja med zaščito najstnika in njegovo svobodo ni enostavno.
2) Nihče ni popoln
Napake so neizogibne. Na njih se učimo.
3) Spoznajte svojega najstnika
Kaj ima rad in česa ne mara? Kaj bi spremenil pri sebi in pri vas, če bi lahko? Zastavite mu ta vprašanja in prisluhnite njegovim odgovorom.
4) Zgradite tesne odnose
Najstniki so bolj naklonjeni upoštevanju mnenja odraslega, če se počutijo kot pomemben član skupine oziroma družine.
5) Poskrbite, da se počutijo spoštovane
Najstnik naj ima možnost svobodnega izražanja svojega mnenja v okolju, ki mu bo v podporo.
6) Postavite pravila
Najstniki naj poznajo pravila in posledice, če ta pravila kršijo. Ne pozabite na povratno informacijo tudi takrat, ko storijo kaj dobrega.
7) Zaupajte jim
Z zaupanjem daste najstniku možnost, da vam pove resnico. Ob takšnem razkritju se ne ujezite ali ga (ob)sodite, ne glede kako težko vam je ob slišanem.
8) Prepričajte se, da so obveščeni
Najstnik naj ima na voljo prave informacije. Ve naj, na koga se lahko obrne za dodatne podatke in pomoč.
9) Pokažite z dejanji
Starši ste najstnikom zgled.
10) Spodbudite mladostnika k dobremu zgledu in odgovornemu vedenju
Če mladostnikovi prijatelji pijejo preveč in tvegano, je na mestu prijateljska pomoč, ko se nekdo od njih znajde v težavah zaradi pijanosti. Potrebno je pomagati, poklicati dodatno pomoč strokovne osebe in ne bežati pred posledicami.
Dialog z najstnikom o alkoholu
Mladostniki so predani raziskovanju tega, kdo so, kdo želijo postati in kako hočejo živeti. Leta so nas gledali, kaj počnemo, nas posnemali, nam sledili, ponotranjili naše vrednote, ideje, usmeritve…
V najstništvu nastopi trenutek, ko hočejo tako naučeno kot svoje lastne vzgibe preizkusiti v praksi, doživeti na lastni koži, zato zavzeto eksperimentirajo z vsem, kar jih zanima. Tako na področjih, ki nimajo večjega vpliva na njihovo življenje (videz, zunanja podoba govor, glasba…) kot tudi v tem, kar ima lahko zanje resne posledice: preizkušanje alkohola, droge, vstopanje v spolnost.
Jesper Juul je zapisal, da je ena od stvari, v katerih lahko starši popolnoma zaupamo svojim mladostnikom, ta, da si bodo o alkoholu, drogah in spolnosti hoteli aktivno ustvariti svoje mnenje.
Življenje z najstnikom
Podmena, da puberteta sama po sebi povzroča konflikte s starši, je mit. Konflikti vznikajo predvsem zato, ker starši bodisi niso pripravljeni ali niso zmožni prepoznati in nagovarjati edinstvene in neodvisne osebe, v kakršno se oblikuje njihov otrok. Namesto da bi priznali njegovo težnjo k individualnosti, konflikte pogosto pripisujejo hormonskim spremembam ali nihanjem (tako kot se ženska težnja k individualnosti zmotno pripisuje hormonom). Resnica je, da čim manj starši želijo ali zmorejo doživljati otroka v njegovi individualnosti, tem bolj postajajo konflikti siloviti in destruktivni.
Kdaj je čas za pametne naprave?
Oba poznava prednosti in slabosti zaslonskih medijev. Sploh o slednjih je veliko raziskav in dokazov. Hkrati sva priča nenehnim bojem staršev in otrok okrog omejevanja uporabe računalnika in drugih naprav.
Neomejen čas na računalniku za najine otroke ne sodi med vrednote, ki jih želiva predajati v najini družini. Jemljeva si pravico, moč in odgovornost, da postaviva omejitve po lastnem premisleku.
Zasvojenost s telefonom?
Kako postavljati meje na način, da bomo varovali otrokovo integriteto in ohranjali svojo? Kako pristopati tako, da se bo tudi otrok čutil spoštovanega, uzrtega, enakovrednega? Kako prevzemati svojo starševsko odgovornost in postaviti omejitve, ki so otroku v korist, a mu hkrati postopno predajati osebno odgovornost?
Kako predajati odgovornost?
Moja naloga je, da kot mama delam najboljše, kar zmorem, ter prevzamem odgovornost za svoj delež tako v dobrem kot v slabem. Pričakovanje, da mora moje prizadevanje pri otrocih obroditi točno določen izid, pa je do njih krivično, obremenjujoče in krni njihovo integriteto. Enako škodljivo je tudi zame.
Zaupati najstniku ... in sebi?
Tudi če gre za vedenja, ki niso zelo dramatična, kot npr. to, da se izmikajo obveznostim in zanemarjajo šolo, ne znajo postavljati meja, zanemarjajo skrb zase in svoje zdravje, se podrejajo drugim, se zapletajo v konflikte, premalo spijo in so preveč na računalniku, brezciljno preživljajo svoje dneve in iščejo predvsem ugodje … Toliko bolj zaskrbljeni in nemočni so starši najstnikov, ki preveč pijejo, kadijo, so nasilni ali pa zapadajo v duševne motnje in odvisnosti …
Kakšna pričakovanja imam do najstnika?
V naših predstavah je želena prihodnost že uresničena. Tako svoje otroke in partnerja/partnerko pogosto gledamo skozi prizmo svojih pričakovanj, in jih ne le spregledamo takšne, kakršni zares so, pač pa jim, sploh otrokom, tega včasih niti ne dopustimo.
Razočaranja v meni zbujajo frustracijo in jezo na partnerja, na otroke in nase. V delu sebe si mislim, kako krivično je, da moji bližnji in moje življenje niso takšni, kot bi ‘morali biti’. Zato sitnarim, stresam svojo jezo, kritiziram, manipuliram in pritiskam, da bi se drugi spremenili. Počnem torej vse tisto, kar odnose uničuje ter ustvarja še več nezadovoljstva in oddaljenosti. Razočarana pritiskam tudi nase, ker nisem takšna, kot sem si predstavljala in nisem zmožna uresničiti svojih sanj.
Zmorem zares poslušati?
V meni se zbudi misel, da je prav to tisto, kar želim dati svojim otrokom. Hvaležna sem in počutim se privilegirano, ker mi otrok zaupa, ker sploh prihaja k meni in mi hoče pripovedovati. Uživam v odkrivanju človeka pred mano. To je trenutek povezanosti, po katerem hrepenim. Trenutek, ko začutim, kako dragoceno mi je to bitje in da sem tudi jaz vredna zanj.
Šele iz tega prostora spoštovanja in čuječe prisotnosti se izlušči kakšna beseda, ki ni predvsem izraz moje sebičnosti, pač pa tisto, kar otroka podpre/kar potrebuje.
Zakaj bi se sploh ukvarjali z mladimi
in njihovim odnosom do alkohola?
V Sloveniji do pitja alkohola gojimo izjemno strpen odnos, tako zelo strpen, da našo družbo označujemo za t. i. mokro kulturo. Tudi podatki in izkušnje kažejo na precejšen obseg tveganega vedenja mladostnikov glede pitja alkohola že v starostnem obdobju od 12 do 18 let.
Obstajajo številni programi za odrasle, ki so že obremenjeni z alkoholom, za otroke in mladostnike pa praviloma ni poskrbljeno. Ker je bolje preprečevati kot zdraviti, se nam je zdelo smiselno, da mladostnike (ter njihove starše in učiteljice) nagovorimo s preventivnim programom. Ker naslavljamo pitje alkoholnih pijač med mladostniki, smo ga poimenovali
“TREZNO O ALKOHOLU: moč najstništva”.
Za dodatne informacije pišite ali pokličite!
E-mail: info@familylab.si
Gsm: 031 649 749 (Ivana Gradišnik)
Odzivi udeležencev
Zasvojenosti predstavljajo v sodobni družbi problem. Velikokrat se zgodi, da jih namenoma prezremo, ker se nam s problemi ne da ukvarjati, ali nas je učitelje strah, ker se bojimo reakcije staršev, družbe. Fino je, da nam strokovnjaki odpirajo oči, kako se spopasti z najstniki, ki potrebujejo pomoč. Smiselno se je o tem pogovarjati, izobraževati.
N. V. (2016)
Zdi se mi, da zdaj razumem nekaj več kot prej, in da ne bom delal nekaj stvari, ki bi jih prej mogoče delal.
L. K. (2017)
Kot mati in kot učiteljica pogosto čutim, da bi si želela, da bi mi pri vzgoji pomagala cela družba. Mislim, da je ta program delček k našemu skupnemu cilju zgraditi boljšo družbo suverenih ljudi, ki živijo v skladu s svojimi sposobnostmi in željami.
M.T. (2019)
Po današnjem dnevu se počutim v redu. Po tem o čemer smo danes govorili, sem se odločil, da ne bom redno užival alkohola.
Odziv najstnika D. F. (2015)
Danes sem izvedela, kako se rešiš pred alkoholom, če te družba hoče pritegniti k temu.
Odziv najstnice J. R. (2016)
